Zadnje vaje pri predmetu TLV niso potekale med štirimi stenami učilnice, temveč v objemu narave pod Rožnikom. Okoljevarstveniki se zavedamo, da bo naše bodoče delo na terenu včasih prineslo tudi nepredvidljiva srečanja z “nevarnimi” živalmi in zato smo prvo delavnico namenili soočanju s strahovi pred pajki in kačami.
Da bi postali suvereni na tem področju, smo se morali najprej znebiti predsodkov.
Preko predavanja gospe Irene Furlan in neposrednega stika z živaljo smo spoznali, da pajki in kače niso bitja iz grozljivk, temveč fascinantni členi ekosistema.
Z razbijanjem strahov smo pridobili ključno veščino vsakega terenskega delavca– objektivno opazovanje namesto instinktivnega strahu.
V drugem delu delavnice smo pogledali v “zakulisje” ograde najvišjih prebivalcev živalskega vrta. Pri ogledu ograde za žirafe nismo opazovali le živali, temveč tudi
infrastrukturo prilagojeno življenju tako visokemu organizmu. Spoznali smo številne tehnične rešitve, ki zagotavljajo kakvostno življenje živalim ter varnost njim in oskrbnikom.
Nato smo si ogledali še kuhinjo, kjer se dnevno pripravljo številni obroki za živali. Če ste do sedaj mislili, da je hranjenje živali le metanje odpadne hrane, ste se zmotili. Obisk živalske kuhinje nam je razkril pravo logistično operacijo, vsak obrok je skrbno načrtovan glede na vrsto, starost in zdravstveno stanje živali. Red in čistoča v kuhinji sta ključna za preprečevanje bolezni.
Dan smo zaključili s samostojnim raziskovanjem, kjer smo v svojem tempu utrdili novo pridobljeno znanje in si spočili oči na tistih kotičkih vrta, ki so nas najbolj navdušili. Domov smo se vrnili z manj strahovi in veliko večjim razumevanjem kompleksnosti dela z naravo.
