Ko neko območje prizadene vojna, potres ali poplava, ljudje ne potrebujejo le hrane.
Velikokrat ostanejo brez pitne vode, zdravil, zdravstvene oskrbe in varnega prostora za bivanje.
Za pomoč poskrbijo ljudje z zelo različnimi poklici – od zdravstvenega osebja in voznikov do prevajalcev, inženirjev in domačinov, ki najbolje poznajo razmere na terenu.
Njihovemu delu je namenjen svetovni dan humanitarnosti, ki ga obeležujemo 19. avgusta. Obenem opozarja, da so ljudje, ki pomagajo sredi vojn in drugih kriz, tudi sami vse pogosteje izpostavljeni nevarnosti.
Zakaj svetovni dan obeležujemo ravno 19. avgusta?
Datum je povezan z bombnim napadom na sedež Združenih narodov v hotelu Canal v Bagdadu. V napadu 19. avgusta 2003 je umrlo 22 humanitarnih delavcev, med njimi posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za Irak Sérgio Vieira de Mello.
V spomin na žrtve je Generalna skupščina Združenih narodov leta 2008 razglasila 19. avgust za svetovni dan humanitarnosti. Prvič so ga obeležili naslednje leto.
Kaj vse obsega humanitarno delo?
Glavni namen humanitarne pomoči je reševanje življenj in zmanjševanje trpljenja ljudi, ki so se znašli v hudi stiski. Kaj potrebujejo, je odvisno od vrste in obsega krize.
Po potresu ali poplavah je treba morda najprej zagotoviti čisto vodo, nujno zdravstveno oskrbo in varen prostor za bivanje. Na območju oboroženega spopada lahko primanjkuje hrane in zdravil, bolnišnice ne morejo normalno delovati, poti do posameznih krajev pa so zaprte ali nevarne.
Humanitarne organizacije pomagajo tudi otrokom, beguncem, starejšim in drugim posebej ogroženim skupinam. Zagotavljajo psihološko podporo, pomagajo pri nadaljevanju pouka in iščejo družinske člane, ki so se med begom ali evakuacijo ločili.
Kdo zagotavlja pomoč na terenu?
Pri humanitarnem delu ne sodelujejo samo zdravniki, medicinske sestre in reševalci. Potrebni so tudi vozniki, logistiki, inženirji, gradbeniki, prevajalci, psihologi ter strokovnjaki za pitno vodo in sanitarne razmere.
Zelo pomembno vlogo imajo domačini. Poznajo jezik in okolje, lažje pridejo v stik s prebivalci ter vedo, katere skupnosti so najtežje dostopne. Pogosto pomagajo drugim, čeprav je kriza prizadela tudi njihove družine in domove.
Organizacije morajo najprej ugotoviti, kaj ljudje najbolj potrebujejo. Če hrane, zdravil ali denarja ni dovolj za vse, imajo prednost tisti, katerih življenje in zdravje sta najbolj ogrožena.
Pomoč ne sme biti odvisna od tega, kdo si
Humanitarno delo temelji na človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti. To pomeni, da se pomoč deli glede na potrebe, ne glede na narodnost, vero, politično prepričanje ali pripadnost eni od strani v spopadu.
Nevtralnost ne pomeni brezbrižnosti do nasilja in trpljenja. Organizacijam omogoča, da ohranijo zaupanje različnih strani ter se z njimi dogovarjajo za dostop do prebivalcev, ki bi sicer lahko ostali brez oskrbe.
Humanitarne organizacije morajo delovati tudi neodvisno od političnih, vojaških in gospodarskih interesov. Če jih ena stran začne dojemati kot del nasprotnega tabora, lahko njihovim ekipam prepreči nadaljnje delo.
Zaščita humanitarnih delavcev
Mednarodno humanitarno pravo določa, da morajo biti civilisti ter humanitarno in zdravstveno osebje med oboroženimi spopadi zaščiteni. Kljub temu prihaja do napadov, ugrabitev in pridržanj humanitarnih delavcev. Uničeni so tudi bolnišnice, skladišča, reševalna vozila in druga oprema.
Posledice takšnega napada ne prizadenejo samo zaposlenih v organizaciji. Če mora bolnišnica zapreti vrata ali če tovornjaki ne morejo dostaviti hrane, lahko brez osnovne oskrbe ostane veliko prebivalcev.
Po podatkih Združenih narodov je konec maja 2026 nujno humanitarno pomoč in zaščito potrebovalo več kot 252 milijonov ljudi. Leta 2025 je bilo v 21 državah ubitih najmanj 326 humanitarnih delavcev, v zadnjih treh letih skupaj pa več kot tisoč.
Letošnje obeleževanje zato posebej poudarja zaščito civilistov ter humanitarnega in zdravstvenega osebja. Združeni narodi zahtevajo tudi preiskovanje napadov in odgovornost tistih, ki so jih izvedli.
Kako lahko ti pomagaš?
Za pomoč ti ni treba odpotovati na območje vojne ali velike naravne nesreče. Vključiš se lahko v prostovoljske dejavnosti v svojem kraju, pomagaš pri preverjeni zbiralni akciji ali podpreš organizacijo, ki že deluje na prizadetem območju.
Če sodeluješ pri zbiranju oblačil, hrane ali drugih potrebščin, upoštevaj navodila organizatorjev. Na prizadeta območja ni smiselno pošiljati naključnih predmetov, saj lahko njihovo razvrščanje, skladiščenje in prevoz dodatno otežijo delo.
Če želiš darovati denar, najprej preveri, kdo ga zbira, za kaj bo porabljen in ali je organizacija vredna zaupanja. Previden bodi tudi pri deljenju pozivov na družbenih omrežjih. Ob večjih krizah se hitro razširijo lažne dobrodelne akcije, stare fotografije in napačni podatki. Dober namen namreč še ne pomeni, da je vsaka objava tudi koristna.
