Če pišete z roko, si zapomnite več.
Nosilna tema letošnjega Tedna pisanja z roko je Mislim tiho, pišem počasi, s katero želimo opozoriti na počasnost (in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost) kot na (nekoliko pozabljeno, zagotovo pa zapostavljeno) vrednoto in poudariti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja.
Zainteresirane dijake vabim v petek 27.1.2023 ob 11.00 v šolsko knjižnico, kjer bomo pisali z roko pesmi haiku ali ustvarjali zvočne posnetke o pisanju z roko, nosilni temi Mislim tiho, pišem počasi ali Prekmurju.
Čeprav si ne znamo zamišljati, da bi bili v času covida-19 brez računalnikov in drugih sredstev za digitalno komunikacijo, je prav pandemija spodbudila razmišljanje, da nas tipkanje preveč izolira, standardizira, da nam jemlje kreativnost in človeški pridih, ki sta tako značilna za pisanje z roko.
Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost. To je izvirna človekova spretnost, saj nihče na svetu ne piše tako kot vi. Spretnosti razvijamo z vajo. Znano je, da možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Učenci, ki pišejo z roko, pišejo spise hitreje, imajo večjo vztrajnost, več idej in dolgotrajnejšo pozornost.
Brigita Kremser, prof.
