SVETOVNI DAN ŽAB: MAJHNA BITJA, KI VARUJEJO RAVNOVESJE NARAVE

20. marec, svetovni dan žab, nas vsako leto opozarja na vrednost pogosto spregledanih dvoživk in na nevarnosti, s katerimi se soočajo po vsem svetu. Ozaveščanje o njihovem pomenu ter nujnost ohranjanja njihovega življenjskega okolja sta zato nujni nalogi mladega izobraženca.

Žabe spadajo med najstarejše skupine živali na Zemlji, ki na planetu živijo že več kot 250 milijonov let. Danes poznamo že več kot 7000 vrst, ki jih najdemo skoraj na vseh celinah, razen na Antarktiki.

Nevidni in blagoglasni varuhi naravnega ravnovesja

Čeprav so žabe majhne, imajo v naravi izjemno pomembno vlogo v prehranski verigi ptic, rib in drugih sesalcev. Hranijo se z žuželkami in drugimi nevretenčarji ter tako pomagajo uravnavati njihovo število.

Zaradi svoje občutljive kože in življenjskega cikla, ki poteka tako v vodi kot na kopnem, so kvakajoča bitja tudi pomemben pokazatelj stanja okolja. Ko njihovo število začne upadati, je to pogosto znak, da se v naravi dogajajo resne spremembe, kot so onesnaženja ali izguba življenjskega prostora.

Tretjini grozi izumrtje

Kljub svoji raznolikosti so žabe ena najbolj ogroženih skupin živali, kar potrjujejo številne raziskave. Glavni razlogi za njihov upad so: uničevanje mokrišč in naravnih habitatov, onesnaževanje voda in uporaba pesticidov, podnebne spremembe ter nevarne bolezni, ki prizadenejo dvoživke.

V Sloveniji živi 13 vrst žab, vse so zakonsko zaščitene in uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst. Njihov obstoj je tesno povezan z ohranjanjem mokrišč, gozdov in čiste vode.

Nenavadne in posebne živali

Ta mala bitja so tudi izjemno zanimiva, saj nekatere vrste pozimi delno zamrznejo in spomladi ponovno oživijo, druge pa lahko skočijo več kot dvajsetkratno dolžino svojega telesa. Njihova prilagodljivost in raznolikost dokazujeta, kako izjemne so dvoživke.

Majhen kvak in pomembno sporočilo

Svetovni dan žab nas opominja, da ohranjanje mokrišč, ribnikov in gozdov ni pomembno le za žabe, temveč za celoten ekosistem. Ko izginejo dvoživke, izgine tudi pomemben del naravnega ravnovesja.

Zato je njihovo oglašanje iz močvirij več kot le kvakajoči večerni koncert  – je opozorilo, da moramo naravo varovati, če želimo ohraniti svojo prihodnost.

 

Pridružite se akciji:

Več o različnih akcijah po Sloveniji: https://www.pomagajmo-zabicam.si/#obvestila

Pomagajmo zabicam

 

Piše: Patricija Grmek

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin

Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin

Poklic se predstavi:

Vzdrževalec v proizvodnji

Vzdrževalec v proizvodnji

Smer se predstavi:

SLIKOPLESKAR – ČRKOSLIKAR – SPI

SLIKOPLESKAR – ČRKOSLIKAR – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...