Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov, ki ga je leta 2019 razglasila Svetovna zdravstvena organizacija z namenom ozaveščanja o pomenu varne obravnave pacientov in preprečevanja napak v zdravstveni oskrbi, smo se dijaki 2. pti razreda s profesorjema Polono Brvar in Petrom Čepinom Tovornikom odpravili v Splošno bolnišnico Celje, kjer smo si ogledali različne stojnice. Na stojnicah so bila predstavljena društva in skupnosti, ki delujejo na različnih področjih bolezni in stanj, s katerimi se ljudje soočajo dalj časa ali vse življenje.
Že ob prihodu smo bili navdušeni nad izgledom stojnic, saj so bile zelo lepo pripravljene in so pritegnile našo pozornost. Ob njih so sedeli člani društev – mnogi od njih se tudi sami soočajo s predstavljenimi težavami in so nam zaupali svoje življenjske zgodbe.
Najprej smo se ustavili pri stojnici, kjer so nam predstavili psoriatični artritis in luskavico. Gre za dedno pogojeno vnetno kronično bolezen, ki ni nalezljiva. V Sloveniji z njo živi okoli 40.000 ljudi. Gospa, ki nam je predstavila svojo izkušnjo, je povedala, da se ji je luskavica najprej pojavila na lasišču, kjer jo je močno srbelo. Kasneje se je bolezen razširila še na roke in noge. V preteklosti so si pri lajšanju srbečice pomagali z oljnimi oblogami in obsevanjem lasišča s posebnim glavnikom. Gospa nas je spodbudila, da osebam, ki se soočajo s to boleznijo, omenimo njihovo društvo, kjer se lahko pridružijo drugim bolnikom, se pogovorijo o težavah in skupaj iščejo rešitve.
Nato smo prisluhnili društvu za kronične vnetne črevesne bolezni. Predstavnika sta poudarila, da s to težavo ne živijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Ker so bolezni precej razširjene, so v Sloveniji razvili tudi posebno aplikacijo, ki pokaže, kje se nahajajo najbližja sanitarna mesta.
Na sosednji stojnici nam je gospod predstavil društvo ledvičnih in dializnih bolnikov. Opozoril je na velik vpliv soli na zdravje ledvic. Svetoval nam je, da sol pri kuhanju nadomeščamo s čebulo, česnom in sladko papriko, saj ta živila vsebujejo naravne snovi, ki lahko zadostijo potrebam po okusu.
Sledila je stojnica zdravja, kjer sta nas članici društva Šole zdravja spomnili, da je za dobro počutje in zdrav življenjski slog ključna tudi lahka telovadba ter sproščujoče vaje. Predstavili sta nam urnike vadb, ki jih izvajajo po vsej Sloveniji in nas povabili, da se jim pridružimo.
Na koncu smo obiskali še stojnico Slovenskega društva Hospic, kjer nas je gospa seznanila z ganljivo zgodbo očeta, ki je po tragični nesreči izgubil ženo in postal samohranilec svojemu sinu. Obiskovanje mame v bolnišnici je bilo zanju zelo pomembno. Oče se je spraševal, ali bo zmogel sam. Prav društvo Hospic mu je nudilo podporo in mu pomagalo prebroditi najtežje trenutke.
Res je, da si nismo uspeli ogledati vseh stojnic, saj je bilo obiskovalcev veliko, a kljub temu nismo bili razočarani. Slišali smo iskrene življenjske zgodbe, ki so nas spodbudile k razmišljanju, kako srečni smo lahko, da se sami ne soočamo s takšnimi težavami. Ob koncu nas je spremljala misel, ki nosi globok pomen: »Živim, dokler ljubim.«
Arjesa Telaku, 2. pti
