SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI, 21. september

SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI, 21. september

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni praznujemo vsako leto 21. septembra od leta 1994. Obeležujemo ga, da bi ozavestili ljudi o prisotnosti te bolezni v naši družbi.

Alzheimerjevo bolezen je leta 1907 prvi opisal Alois Alzheimer. Po njem se bolezen tudi imenuje. Odkril jo je na primeru starejše ženske, ki se je zmedla v svojem stanovanju. September je na pobudo Alzheimer’s Disease International od leta 2011 svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. V tem mesecu po vsem svetu potekajo dejavnosti ozaveščanja javnosti o demenci, ki je tiha epidemija sodobnega časa. Letošnja tema meseca septembra je pravočasna diagnoza, saj dobi le vsaka četrta oseba, ki zboli za demenco, ustrezno diagnozo. Pravočasno prepoznavanje znakov demence, diagnoza, ustrezno zdravljenje in način življenja pripomorejo k večji kakovosti življenja bolnikov in svojcev.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Več kot    60 % vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Bolezen povzroča določene spremembe v možganih (senilne lehe, nevrofibrilarne pentlje … ). Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pri 50. letu ali celo prej. Le 10 % bolnikov je ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva. Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za nedavne dogodke. Napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Alzheimerjeve bolezni še ne moremo ozdraviti. Lahko pa lajšamo nekatere posledice bolezni. Simptomi Alzheimerjeve bolezni so izguba spomina, problemi v reševanju težav, problemi z vsakdanjimi opravili, zmedenost z časom in prostorom …

Številni dejavniki tveganja za demenco se prekrivajo z nenalezljivi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in rakava obolenja. Na omenjene bolezni lahko posameznik vpliva s svojim življenjskim slogom. Telesna dejavnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec in družbena angažiranost prispevajo k dobremu zdravju možganov in manjšemu tveganju za demenco.

Skušajmo preprečiti demenco, prepoznati njene znake in pomagati tistim, ki zaradi nje potrebujejo našo pomoč.

Nika-Živa Obrul, 4. e,
Nataša Krajnc Zakrajšek

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše

Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše

Poklic se predstavi:

Aranžer

Aranžer

Smer se predstavi:

TEHNIK STEKLARSTVA – SSI

TEHNIK STEKLARSTVA – SSI

Novice iz uredništva:

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

Pomembnejša ko je naloga, več pritiska lahko občutimo ob njej.   Referat, prijava na natečaj, pomemben test ali odločanje o nadaljnjem šolanju lahko vzbudijo dvom, ali bomo nalogi kos. Če ne vemo, kako začeti, ali se bojimo slabega rezultata, včasih začetek vedno...

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

Občinske štipendije nimajo enotnih pogojev, zneskov ali prijavnih rokov.   Nekatere občine podpirajo nadarjene dijake, druge dijake iz socialno šibkejših gospodinjstev ali tiste, ki se izobražujejo za poklice, potrebne v lokalnem okolju.   Zato je pri...

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

Žvečenje, smrkanje, klikanje s pisalom ali ponavljajoče se tapkanje nekateri skoraj ne opazijo, druge pa lahko hitro spravijo ob živce.   Podobno velja za škripanje krede po tabli in druge neprijetne zvoke, ob katerih se zdrznemo ali začutimo napetost v telesu....