Strokovna konferenca ČIŠČENJE ONESNAŽENIH TAL IN OZELENJEVANJE DEGRADIRANIH POVRŠIN

  1. novembra 2024 je na šoli potekala strokovna konferenca s temo Čiščenje onesnaženih tal in ozelenjevanje degradiranih površin.

Številčen obisk je že na začetku dal slutiti, da je tema aktualna in zanimiva.

Dne 20. novembra 2024 je potekala 13. strokovna konferenca na temo čiščenja onesnaženih tal in ozelenjevanja degradiranih površin. Dogodek je združil strokovnjake iz različnih področij, ki so predstavili aktualne raziskave, dobre prakse in izzive na področju upravljanja s tlemi v Sloveniji. Konferenco sta odprli direktorica šole Štefanija Kos Zidar in ravnateljica Višje strokovne šole Nada Reberšek Natek z uvodnim nagovorom, ki je poudaril pomen celostnega pristopa k ohranjanju in revitalizaciji tal.

Povzetek predstavitev

Dr. Helena Grčman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je spregovorila o vrstah degradacij tal ter o različnih pristopih k njihovi rekultivaciji in remediaciji. Poudarila je, da so talni ekosistemi ključni za prehransko varnost, kakovost okolja in biodiverziteto, zato je njihova obnova nujna za trajnostni razvoj.

Dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta Slovenije je obravnaval vsebnost težkih kovin na tleh in izpostavil tveganja, povezana s preseganjem kritičnih vrednosti. Predstavil je tudi zakonodajne izzive na področju onesnaženja tal v Sloveniji in potrebo po posodobitvi predpisov glede novih raziskav in okoljskih standardov.

Dr. Marko Zupan z Biotehniške fakultete je predstavil prehajanje kovin iz onesnaženih tal do rastlin in transport v njih samih. Opozoril je na tveganje zaradi sprejema strupenih elementov v rastlinah in hkrati poudaril potencial fitoremediacijskih tehnik, ki lahko pomembno prispevajo k sanaciji prizadetih območij.

Ožbej Ivan Zorko in Janez Zorko iz podjetja JPZ Janez Zorko s.p. sta predstavila konkretne pristope k revitalizaciji tal, onesnaženih z organskimi snovmi. Obravnavala sta praktične primere ter pomen izbire ustreznih metod za učinkovito in trajno sanacijo.

Mag. Marko Ranzinger iz Premogovnika Velenje je predstavil izziv rekultivacije rudniških površin po zaključku izkoriščanja mineralnih surovin. Posebej je poudarjena kompleksnost teh procesov in dolgoročno spremljanje revitalizacije območij med Velenjem in Šoštanjem, kjer so tri jezera nad območjem izkopov premoga.

Vladimir Planinšek iz Drevesnice Omorika d.o.o. je predstavil vlogo mikorize pri preživetju in uspešni rasti rastlin na degradiranih zemljiščih. Mikorizni organizmi, ki sodelujejo z rastlinami, lahko še dodatno izboljšajo njihovo učinkovitost in prispevajo k trajni ozelenitvi degradiranih območij.

Igor Škerbot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je spregovoril o vplivu težkih kovin na pridelavo zelenjadnic. Predstavil je rezultate raziskav, ki poudarjajo pomembnost spremljanja vsebnosti kovin v tleh in rastlinah, da bi zagotovili varnost pridelkov za prehrano.

Zaključek

Razprava na koncu je povezala predstavitve in omogočila izmenjavo mnenj med udeleženci. Poudarjeno je bilo, da problematika degradacije tal zahteva interdisciplinaren pristop, ki vključuje znanost, prakso in oblikovalce politike. Udeleženci so izpostavili potrebo po intenzivnejšem ozaveščanju javnosti, predavatelji pa so odgovorili na aktualna vprašanja poslušalcev.

Konferenca je ponovno potrdila, da je trajnostno upravljanje tal in revitalizacija degradiranih območij pomemben izziv, ki ga je treba reševati sistematično in dolgoročno.

Barbara Pajk in Nada R. Natek

 

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Ekonomska šola Ljubljana

Ekonomska šola Ljubljana

Poklic se predstavi:

Operater v kontaktnem centru

Operater v kontaktnem centru

Smer se predstavi:

TEHNIK LABORATORIJSKE BIOMEDICINE – SSI

TEHNIK LABORATORIJSKE BIOMEDICINE – SSI

Novice iz uredništva:

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

Pomembnejša ko je naloga, več pritiska lahko občutimo ob njej.   Referat, prijava na natečaj, pomemben test ali odločanje o nadaljnjem šolanju lahko vzbudijo dvom, ali bomo nalogi kos. Če ne vemo, kako začeti, ali se bojimo slabega rezultata, včasih začetek vedno...

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

Občinske štipendije nimajo enotnih pogojev, zneskov ali prijavnih rokov.   Nekatere občine podpirajo nadarjene dijake, druge dijake iz socialno šibkejših gospodinjstev ali tiste, ki se izobražujejo za poklice, potrebne v lokalnem okolju.   Zato je pri...

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

Žvečenje, smrkanje, klikanje s pisalom ali ponavljajoče se tapkanje nekateri skoraj ne opazijo, druge pa lahko hitro spravijo ob živce.   Podobno velja za škripanje krede po tabli in druge neprijetne zvoke, ob katerih se zdrznemo ali začutimo napetost v telesu....