Strokovna ekskurzija v Gradec

Srednja Šola: Gimnazija Ptuj

Strokovna ekskurzija v predbožični Gradec

V soboto, 6. 12. 2025, smo se dijaki drugih letnikov odpravili na strokovno ekskurzijo v Gradec. Med ogledom najpomembnejših znamenitosti in čudovitega starega mestnega jedra, ki je pod zaščito Unesca, nas je še posebej navdušilo praznično vzdušje mesta. Najbolj smo uživali ob obisku božičnega sejma, praznično okrašenih ulic in stojnic. Obisk je bil tudi priložnost za avtentičen stik z nemščino in njeno rabo v vsakdanjem življenju, izven učilnice, pri čemer smo si zapomnili številne nove besede, kot so Stadtzentrum, Fluss, Eiskrippe, Kaiserloge, Weihnachtsmarkt, Lebkuchen, Murinsel, Straßenbahn in Kunsthaus.

 Po prihodu smo najprej obiskali graško opero, izjemno zgradbo v neobaročnem slogu. Hiša gosti različne umetniške prireditve, od opere, baleta in musicala do operete, ter ima 1.400 sedežev. Ogled notranjosti nas je navdušil – videli smo dvižni oder, parter in balkone, cesarjevo ložo (Kaiserloge), garderobne prostore ter skladišča z ozadji in rekviziti, ki so ključni za nemoteno odvijanje predstav.

Nato smo se sprehodili do graške katedrale in mavzoleja, kjer smo poleg čudovite baročne notranjosti občudovali tudi ostanke fresk na zunanji steni, ki pripovedujejo o vojni s Turki, kugi in napadih kobilic.

Ura je bila že skoraj 12, zato smo pohiteli do znamenite graške mestne ure (Uhrturm), zgodovinskega stolpa s stolpičastim zvonikom, kjer trikrat na dan mehanski figuri dekleta in dečka, oblečena v narodno nošo, “plešeta” ob zvokih zvonov.

Po krajšem odmoru za malico smo se z vzpenjačo povzpeli na 200 metrov visok Grajski hrib, od koder smo uživali v prekrasnem razgledu na mesto in okolico. Takoj nas je pritegnila nenavadna zgradba, ki jo zaradi posebne oblike pogosto imenujejo “Friendly Alien”. Z veseljem smo izvedeli, da bo prav ta zgradba naš naslednji postanek. Tam smo si ogledali aktualne razstave in se predvsem navdušili nad unikatno arhitekturo – nenavadne oblike, igra svetlobe in sodobna umetnost so ustvarile skorajda »izvenzemeljsko« vzdušje.

Sodobna arhitektura se je nadaljevala na reki Muri. Oba bregova namreč povezuje umetno narejen otok v obliki plavajoče školjke, imenovan Murinsel. Zasnoval ga je newyorški umetnik Vito Acconci, postavili pa so ga leta 2003, ko je bil Gradec Evropska prestolnica kulture.

Prijetno presenečenje nas je čakalo tudi na dvorišču Deželne hiše, kjer vsako leto postavijo največje ledene jaslice na svetu (Eiskrippe), za katere porabijo kar 50 ton ledu. Po vseh zanimivih ogledih nas je vodička odpeljala na Hauptplatz – osrednji trg z mestno hišo, kjer so nas že čakale lučke, božične stojnice, topli čaj, vaflji, trgovinice in živahno mestno dogajanje, ki so ga popestrili številni turisti ter mestni tramvaji.

 Na izletu smo se imeli odlično – bilo je poučno, zanimivo in polno novih doživetij. Pridobili smo veliko uporabnega znanja o zgodovini in kulturi Gradca, hkrati pa preizkusili svoje jezikovne spretnosti in si zagotovili dodatno motivacijo za nadaljnje učenje nemščine.

Žana Ogrizek, 2. š

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana

Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana

Poklic se predstavi:

Psihoterapevt

Psihoterapevt

Smer se predstavi:

AVTOKAROSERIST – SPI

AVTOKAROSERIST – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...