Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta obeležujemo vsako leto 27. januarja. Ta datum je bil izbran, ker je na ta dan leta 1945 ruska rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na današnjem Poljskem. Letos obeležujemo tudi 80. obletnico osvoboditve tega zloglasnega koncentracijskega taborišča. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2005 razglasila ta dan za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, da bi se spominjali šestih milijonov Judov in milijonov drugih žrtev, ki so bile umorjene med drugo svetovno vojno. Ob tem dnevu se po vsem svetu odvijajo različne komemoracije, izobraževalni programi in dogodki, ki poudarjajo pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in preprečevanja ponovitve takšnih grozot. Ker sta naša šola in naš šolski posavski okoliš neločljivo povezana z nacističnim izživljanjem in trpljenjem slovenskega prebivalstva, si vsako leto prizadevamo obeležiti ta spominski dan.
Ob tej priložnosti je letos dijakom v veliki gimnazijski predavalnici spregovorila gospa Estera Savić Bizjak. Njeno ganljivo pričevanje je osvetlilo nacistične grozote, ki jih je doživela njena družina med drugo svetovno vojno. Gospa Savić Bizjak je delila zgodbo svojega očeta Stevana Savića, ki je preživel grozote koncentracijskih taborišč in na koncu dočakal osvoboditev zloglasnega taborišča Auschwitz. Njegova izkušnja je bila pretresljiva in hkrati opomin na neizmerno človeško trpljenje, ki ga je povzročil nacistični režim. V taborišču so ljudje postali zgolj številke. Njen oče je bil označen s številko A-19960. Poudarila je, kako se je potrebno zavedati, da v vojni niso pomembne le številke, ampak da je vojno potrebno obravnavati preko zgodb konkretnih posameznikov, ki so priče neizmernemu individualnemu trpljenju in pogumu.
Poleg osebne zgodbe je Savič Bizjakova zbrane opozorila tudi na pomen spotikavcev. Spotikavci so majhni spominski kamni, vgrajeni v pločnike pred domovi žrtev nacističnega preganjanja. Vsak spotikavec nosi ime in osnovne podatke o tistih, ki so bili umorjeni, deportirani, izgnani ali ubiti v obdobju nacizma. Spotikavci nas preko posameznikov opominjajo, da se moramo vedno znova spominjati preteklosti, da bi preprečili, da bi se takšne grozote kdaj ponovile.
Gospa Savič Bizjak je poudarila, da je izobraževanje in osveščanje mladih ključnega pomena za ohranjanje zgodovinskega spomina in preprečevanje sovraštva ter nestrpnosti. Mladi se morajo zavedati preteklosti, da bi razumeli posledice sovraštva, nespoštovanja človekovih pravic in diskriminacije. Izobraževanje o holokavstu spodbuja strpnost, spoštovanje in sočutje. Pomembno je za gradnjo bolj pravične in vključujoče družbe. Le tako bodo mlajše generacije lahko gradile boljšo prihodnost.
Nataša Šekoranja Špiler, prof. zgod.
