V torek, 23. 12. 2025, sem se udeležila slavnostne podelitve priznanj in nagrad ob zaključku filozofskega natečaja za mlade, ki je bil v sodelovanju s Slovenskim filozofskim društvom razpisan na filozofsko temo Jezim se in odpuščam. Pomagali smo si lahko s knjigo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje, vendar je moj esej temeljil predvsem na lastnem razmišljanju.
V okviru cikla Matica pod zvezdami je bil organiziran tudi zanimiv pogovorni večer. Na začetku smo prisluhnili pogovoru s filozofinjo mag. Katarino Majerhold, ki je prevedla knjigo Jeza in odpuščanje. Pogovor je vodila dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica in urednica Slovenske matice.
Sledila je slovesna podelitev plaket in nagrad nagrajencem filozofskega natečaja. Zmagovalna besedila je izbrala tričlanska žirija v sestavi prof. dr. Edvard Kovač (predsednik), doc. dr. Sonja Weiss in mag. Katarina Majerhold. Po razglasitvi rezultatov je sledila utemeljitev, zakaj sem si s svojim esejem zaslužila prvo mesto. Zraven plakete in denarne nagrade sem prejela tudi knjižno nagrado (pet filozofskih knjig). Moj esej bo objavljen v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice.
K sodelovanju na tem natečaju me je spodbudila moja profesorica slovenščine. Odzvala sem se njenemu povabilu, ker me je tema pisanja pritegnila.
Kljub temu da sta jeza in odpuščanje nekaj skoraj vsakdanjega, ni bilo preprosto pisati o njiju. Čustva je težko spremeniti v besede in jih zapisati na papir. Velikokrat sem se ob pisanju ustavila, da sem razmislila o vplivih in pomenu jeze in o pomembnosti odpuščanja ter o lastnem občutenju jeze. Ta esej me je spodbudil h globljemu razmišljanju o nečem tako dobro poznanem. Zastavljala sem si vprašanja o pomenu jeze, kdaj je jeza smiselna in upravičena, kdaj preraste v nasilje, kaj je sveta jeza …
Razmišljala sem tudi o odpuščanju, jezi nase ter o nasilju, zameri in notranjem miru. Na ta vprašanja sem poskušala čim bolje odgovoriti, ampak včasih so se z odgovori porodila nova vprašanja. Na nekatera vprašanja sem odgovor iskala v sebi. Pisanje tega eseja mi je prineslo nova spoznanja tako o sebi kot tudi o jezi in odpuščanju.
Eva Vogrinec, dijakinja 4. b
