Sem Mojca Ivanuša, dijakinja 1. letnika predšolske vzgoje na Gimnaziji Ormož. Sodelujem v projektu MEPI, ki je prestižen in edinstven mednarodni program neformalnega učenja in mladim med 14. in 25. letom z izkustvenim učenjem omogoča osebni razvoj in priznavanje dosežkov na najvišji ravni.
Program MEPI je program osebnega razvoja mladih, v katerem mladi uživajo, se spopadajo z izzivi in so za to nagrajeni. Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa, katerega način izkoriščanja močno vpliva na to, v kakšno osebo se bo mladostnik razvil.
Izmed področij, ki jih program ponuja, sem izbrala prostovoljstvo, saj želim razviti svoj smisel za sodelovanje v skupnosti in odgovornost do drugih.
Izbrala sem si tudi mentorico, profesorico slovenščine na šoli, magistrico Blanko Erhartič Kralj, s katero sva določili, da bom prostovoljka na področju širjenja pozitivnih misli med dijaki na šoli. Naredili sva akcijski načrt mojega prostovoljenja.
Tako bom vsak mesec izbrala pozitivno misel meseca, ki jo bom objavila v dijaški radijski oddaji, na spletni strani šole, na info tabli v avli šole. Na to misel bom navezovala druge pozitivne misli in jih po potrebi delila posameznim dijakom, ko bom opazila, da so potrti, slabe volje ali jih kaj teži.
Zakaj sem izbrala to vrsto prostovoljenja?
Pozitivno mišljenje lahko prispeva k boljšemu duševnemu zdravju in kognitivnim sposobnostim, podobno kot telesna vadba krepi fizično zdravje. Raziskave kažejo, da pozitivno mišljenje spodbuja občutke sreče in notranjega miru, ki sta ključna za dobro duševno počutje.
Misli niso le prehodni trenutki v naši glavi, temveč imajo lahko fizične posledice za naše možgane in zdravje. Pozitivno mišljenje spodbuja in izboljšuje kognitivne funkcije. Z zavestnim usmerjanjem misli lahko oblikujemo bolj zdrav miselni okvir in dolgoročno zaščitimo svoje možgane.
Pozitivne misli niso le “lepši pogled na svet”, temveč imajo dokazane biološke in psihološke učinke na naše telo in duševnost. Ko razmišljamo optimistično, ne spreminjamo le svojega razpoloženja, temveč tudi kemijo v svojih možganih.
Pozitivna naravnanost deluje na naše telo kot naravni ščit in zmanjšuje stresni hormon, pozitivno vpliva na zdravje srca in krepi naš imunski sistem.
Pozitivno razmišljanje ne pomeni ignoriranja težav, temveč spremembo načina, kako se nanje odzovemo. Pozitivne misli možganom omogočijo, da iščejo rešitve. Redno prakticiranje hvaležnosti in pozitivnega samogovora zmanjšuje intenzivnost tesnobe in preprečuje zapadanje v spiralo negativnih čustev. Misli usmerjajo naše akcije. Če verjamemo v dober izid, se bomo verjetneje trudili: Pozitivna naravnanost nam daje večjo motivacijo za doseganje ciljev. Optimisti imajo pogosto trdnejše prijateljske vezi in po znanstvenih raziskavah pogosto živijo dlje.
S pozitivnim razmišljanjem pa ne smemo zanemarjati težkih, močnih čustev, ki jih moramo izraziti. Bistvo je v iskanju ravnovesja – sprejeti realnost, a verjeti v svojo sposobnost, da jo izboljšamo.
Tako bi s pozitivnimi mislimi spodbujala dijake k pozitivnemu razmišljanju, da bi se lažje spopadali z odraščanjem in stresi v šoli in v življenju. Seveda bo ob tem rasla tudi moja osebnost in tudi sama bom razmišljala bolj pozitivno in sprejemala življenje s svetlejše plati.
Moja misel za mesec januar 2026, ki se je že sicer prevesil v drugo polovico meseca in jo za ta mesec namenjam vsem dijakom Gimnazije Ormož, je:
