V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje smo ob izteku Maistrovega leta (general je umrl leta 1934) izdali knjigo Ko je Maister zaplul po Savinji. Knjiga obuja spomin na njegovo sicer kratko celjsko obdobje (jesen 1913–pomlad 1914), poudarja pa njegovo delo na naši gimnaziji, kjer je bil mentor literarnega krožka Kondor. Dijake (Fran Roš, Srečko Puncer, Franjo Malgaj, Davorin Ravljen, Stanko Pečar …) je vzgajal, narodnostno ozaveščal in jih spodbujal pri ustvarjanju tajnega glasila Savinja.
Knjiga na dobrih 60 straneh je simpatičen ustvarjalni kolaž, namenjena pa je zlasti najstnikom. Mladim želi na čim bolj privlačen način predstaviti prostor in čas pred I. svetovno vojno v Celju in na gimnaziji, ne more pa tudi mimo žalostnih usod naših gimnazijcev, ki so bili dobesedno iz šolskih klopi vpoklicani v vojsko in poslani na krvave fronte. Fantje so po koncu vojne svojemu nekdanjemu mentorju, odločnemu in hrabremu generalu Maistru, ki je v veliki meri zaslužen za meje današnje Slovenije, zvesto sledili in odšli v boj za severno mejo. Puncer in Malgaj sta na Koroškem spomladi 1919 padla, Stanko Pečar pa je preživel, a umrl leta 1944 v zloglasnem taborišču Auschwitz.ž
Besedilo je napisal Urh Ferlež, naš bivši dijak, profesor slovenščine, francoščine in umetnostne zgodovine, odličen raziskovalec, zdaj pa asistent in doktorand na univerzi v Gradcu. Ilustracije za knjigo je prispevala njegova študijska kolegica Lucija Karničar, uredila pa jo je dr. Alenka Hren Medved, vodja domoznanskega oddelka OKC. Spremna besedila smo napisali Srečko Maček, odličen poznavalec in promotor Maistrovega življenja in dela, Urh Ferlež in Anton Šepetavc. Knjigo je oblikovala Maja Mihinjač iz slatinske Podobe, natisnila pa v 600 izvodih tiskarna Gracer v Celju.
Vsem avtorjem, še posebej pa direktorici Osrednje knjižnice Celje Polonci Bajc Napret, se iskreno zahvaljujem za prijazno, ustvarjalno sodelovanje. Kot šola – v njej ima že dolgo svoj domicil tudi Društvo generala Maistra Celje – smo ponosni na svojo bogato preteklost in mnoge ljudi, ki so odločilno zaznamovali ne le celjsko, ampak tudi slovensko zgodovino.
dr. Anton Šepetavc, ravnatelj
