V ponedeljek, 24. marca, je na šoli potekala posebna šahovska partija. 5 dijakov, 2 dijakinji in profesor smo se v učilnici pri kapeli vsi naenkrat pomerili s študentom matematike na praksi in bivšim dijakom ŠGV, Samom Fučko. Samo je, kljub temu da je istočasno igral 8 iger, ostal neporažen. Zabeležil je 7 zmag in le 1 remi. Čestitke vsem tekmovalcem za trud in Samu, da ni izgubil niti ene partije.
Izkoristili smo priložnost in o ljubezni do šaha poklepetali z enim od udeležencev, Vidom Nabergojem iz 2. a, ki je s Samom remiziral.
Vid, verjetno se nad šahom nisi navdušil šele zdaj, ko je bila možnost igrati proti Samu Fučki. Od kod to veselje do igre? S šahom sem se spoznal že v prvih razredih osnovne šole, malo bolj resno pa se z njim ukvarjam od osmega razreda, ko sem na naši šoli obiskoval šahovski krožek. Igra se mi je vedno zdela zanimiva zaradi svoje kombinatorike in neštetih možnih potez, obenem pa sem ob njej vedno čutil neko posebno vznemirjenje. Z leti se je moje navdušenje le še stopnjevalo. Zavedal sem se, da moram veliko vaditi, zato sem reševal šahovske naloge, gledal partije mojstrov in vsakič, ko sem imel čas, igral s prijatelji ali prek spleta. Ta vztrajnost se je obrestovala, saj me je šah vedno bolj navduševal in izpolnjeval.
S Samom si odigral izenačeno, kar je odličen rezultat. Ali si pred začetkom partije verjel, da imaš takšno možnosti? Pred začetkom igre proti Samu sem vedel, da je zelo izkušen in da me čaka zahteven dvoboj. Na spletu sem si ogledal nekaj njegovih partij in se zavedal, da nimam veliko možnosti. Vseeno sem si rekel, da se bom potrudil in poskušal zdržati čim dlje, preden bi izgubil. Nikoli si nisem mislil, da bi lahko prišel do rezultata, kot je remi. Kljub temu sem se lotil igre z miselnostjo, da sem prišel po najboljši možni rezultat.
Je Samo med igro dajal tudi kakšne nasvete za boljšo igro? Na začetku igre nisva veliko govorila, saj sem bil precej zbran in osredotočen na svoje poteze. Kljub temu mi je Samo vsake toliko časa dal kakšen komentar, bodisi pohvalo ali presenečen odziv na mojo potezo. Takšne besede so mi dajale dodatno motivacijo, saj sem videl, da ceni moj način razmišljanja. Enkrat mi je celo rekel, da imam najboljšo pozicijo izmed vseh tekmovalcev, kar me je izjemno spodbudilo. Ta podpora mi je dala zagon, da sem še bolj premišljeno tehtal vsako potezo.
In kako si se počutil ob končnem rezultatu? Ob končnem rezultatu sem bil iskreno navdušen in presenečen. Ko sva se bližala zaključku, sem po točkah celo vodil, čeprav je bila sama pozicija precej izenačena. Glede na to, da je igra trajala že dve šolski uri, je Samo ponudil remi, ki sem ga brez oklevanja sprejel. Rezultat je presegel vsa moja pričakovanja, saj si nikoli nisem mislil, da lahko izenačim tako dobrega igralca. Bil sem ponosen, da sem zdržal celotno partijo in pokazal, da se s trdim delom in vztrajnostjo lahko doseže veliko več, kot si sprva misliš.
Si kdaj razmišljal, da bi šah igral na profesionalni ravni ali ti šah predstavlja zgolj sprostitev, h kateri se umakneš v prostem času? Trenutno je zame šah predvsem hobi in odlična sprostitev od vsakdanjih obveznosti. Igram ga skoraj vsak dan, pogosto prek spleta ali pa s prijatelji, saj me na ta način razbremeni stresa in mi pomaga uriti miselne sposobnosti. Res je, da sem večkrat pomislil, kako bi bilo, če bi se z njim ukvarjal profesionalno, vendar me do tega cilja čaka še dolga pot. Zavedam se, da bi moral trenirati pod vodstvom izkušenih mentorjev, igrati na turnirjih in se resno posvetiti strategiji. Za zdaj mi je najpomembneje, da v šahu uživam, saj vem, da je to tisto, kar me bo morda nekega dne popeljalo še višje.
To želimo Vidu tudi mi!
Mark Praček, 2. a, in Jure Peršolja, 3. a
