Vsako leto se z namenom ozaveščanja o pomenu duševnega zdravja organizira festival duševnega zdravja, ki odpira prostor za pogovor o dobrem počutju, skrbi zase in pomenu notranjega ravnovesja. Tako je tudi letos, 15. maja 2026, festival potekal v Celju, kjer so se obiskovalci lahko udeležili številnih predavanj, delavnic in dejavnosti na temo duševnega zdravja.
Stojnice, na katerih se je predstavilo približno 40 organizacij s področja duševnega zdravja, ter interaktivni kotički so potekali v Celjskem domu v središču Celja. Organizatorji so pripravili tudi pester nabor delavnic in predavanj, ki so potekali v Narodnem domu v Celju na Trgu celjskih knezov 9. Festival je tako obiskovalcem ponudil številne možnosti za pridobivanje koristnih informacij, pogovor in aktivno sodelovanje pri temah, povezanih z duševnim zdravjem.
Festivali, kot je ta, ustvarjajo varen in odprt prostor, kjer se o duševnem zdravju lahko govori bolj sproščeno, brez občutka stigme ali zadržkov. S predavanji, delavnicami in različnimi umetniškimi vsebinami pa na razumljiv način približajo te teme širši javnosti ter spodbujajo večjo pripravljenost za pogovor in iskanje pomoči.
Ker se matura hitro približuje, sem se pod mentorstvom Andreje Tanšek odločila pripraviti nekaj nasvetov in priporočil, kako lahko priprava na maturo postane bolj organizirana, manj stresna in hkrati učinkovitejša. V tem obdobju se namreč dijaki pogosto soočamo z večjimi obremenitvami, stresom in številnimi pričakovanji, zato je skrb za dobro počutje še posebej pomembna.
Matura za mnoge dijake predstavlja eno najbolj zahtevnih in stresnih obdobij srednješolskega izobraževanja. Zaradi obsežnega učenja, časovnega pritiska in visokih pričakovanj pogosto pozabimo na svoje počutje ter ravnovesje med delom in počitkom. Prav zato je pomembno, da si učenje organiziramo na način, ki nam pomaga ohranjati zbranost, motivacijo in notranji mir. Z nekaj preprostimi navadami lahko priprava na maturo postane precej manj stresna in veliko bolj učinkovita.
Ena izmed ključnih strategij pri učenju je razporejanje snovi v krajše časovne intervale z vmesnimi odmori. Dolgotrajno neprekinjeno učenje pogosto zmanjša zbranost, zato je učinkoviteje, da si snov razdelimo na manjše sklope. Med odmori se lahko sprehodimo, nadihamo svežega zraka ali se za nekaj minut popolnoma odmaknemo od učenja, saj to izboljša koncentracijo in pripomore k boljšemu pomnjenju.
Pomembno vlogo pri uspešnem učenju ima tudi dovolj velika količina kakovostnega spanca. Spanje omogoča utrjevanje naučenega, regeneracijo telesa in boljšo sposobnost osredotočanja. Kadar smo spočiti, si snov lažje zapomnimo in smo pri učenju veliko učinkovitejši.
Velik pomen ima tudi redno gibanje. Telesna aktivnost zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in povečuje sposobnost koncentracije. Že krajši sprehod, raztezanje ali lahka vadba lahko bistveno pripomorejo k boljšemu počutju.
Poleg gibanja je pomembno, da si vzamemo čas tudi za sprostitev. Druženje, počitek in aktivnosti, ki nas veselijo, pomagajo preprečevati preobremenjenost ter ohranjajo motivacijo. Tako se k učenju vračamo z več energije in boljšo osredotočenostjo.
Za uspešno pripravo na maturo je pomembno postavljanje jasnih in dosegljivih ciljev. Kadar natančno vemo, kaj želimo doseči, si lažje organiziramo delo in spremljamo svoj napredek. Razdelitev snovi na manjše cilje zmanjšuje občutek pritiska ter daje občutek nadzora.
Ob tem je pomembno, da se ne primerjamo z drugimi. Vsak posameznik se uči v svojem tempu, zato moramo zaupati svojemu procesu in ceniti lasten napredek, ne pa se osredotočati na rezultate drugih.
Ne smemo pozabiti niti na samozavest. Vera vase in v svoje sposobnosti pomembno vpliva na to, kako uspešno premagujemo izzive. Pozitiven odnos do lastnega dela nam lahko pomaga, da ostanemo motivirani in vztrajni tudi v zahtevnejših trenutkih.
Naj bo priprava na maturo čim mirnejša, premišljena in uravnotežena. S tem ne skrbimo le za učni uspeh, temveč tudi za svoje duševno zdravje, ki je v tem obdobju enako pomembno.
Lucija Škornik, 4. a, pod mentorstvom Andreje Tanšek
