Rezultati EIP Podporni organizmi

Rezultati EIP Podporni organizmi

Zaključek triletnega projekta EIP 16.5 Ohranjanje skrivališč in bivališč podpornih organizmov za zagotavljanje vrstne pestrosti, ekosistemskih storitev, varovanja naravnih virov in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč, v luči prilagajanja prihajajočih podnebnih sprememb, pri katerem je sodelovala tudi naša šola.

Cilj projekta je bil okrepiti prisotnost koristnih organizmov v kmetijski krajini in s tem prispevati h krepitvi njihovih ekosistemskih storitev, k bolj trajnostnemu kmetovanju, ohranjanju biodiverzitete in varovanju naravnih virov za krepitev kmetijske proizvodnje (zagotavljanje prehranske varnosti) in učinkovitejše prilagajanje na podnebne spremembe.

V ta namen smo v okviru praktičnega preizkusa projekta z obnovo obstoječih in umeščanjem novih elementov ter podanimi usmeritvami za trajnostno upravljanje obstoječih krajinskih struktur kot so travniških sadovnjaki, mejice, cvetočih travniki, gozdni robovi poskrbeli za zagotavljanje življenjskih prostorov, bivališč in skrivališč za podporne organizme na petih partnerskih kmetijskih gospodarstvih (KG).
Prispevek SGLZŠ k doseganju rezultatov projekta je bil:

  • Terenski ogledi na partnerskih KG – ugotavljanje stanja glede prisotnosti podpornih organizmov, obstoječih bivališč in skrivališč ter nasploh habitatov za zasnovo praktičnih preizkusov – navodila, sheme in usmeritve za posamezno KG, po potrebi pomoč pri izvedbi.
  • Zasnova in izvedba programa usposabljanja (2 dela) za partnerska in druga KG (skupaj 3 deli, 9 ur), s poudarkom na spoznavanju podpornih organizmov, njihovih habitatov nasploh in pomena za KG.
  • Zasnova in izvedba prenosov znanja v prakso – strokovna ekskurzija za naše dijake na KG Štanta in delavnice za druga KG. Skupaj zvedenih 7 dogodkov za širok krog uporabnikov, tudi za kmetijske in druge strokovnjake, splošno javnost, za izmenjavo znanj, ozaveščanje o podpornih organizmih in njihovih ekosistemskih storitvah.
  • Sodelovanje pri zasnovi strokovnih vsebin za izvedbo projektnih aktivnosti, razširjanju rezultatov projekta na dogodku za druga KG, srečanju EU CAP Network v Romuniji, objavah v različnih medijih.

Dolgoročni učinki projekta:

  • izboljšanje obstoječih in ustvarjanje novih habitatov – povečanje vrstne pestrosti,
  • povečanje števila opraševalcev – izboljšana kmetijska proizvodnja in kakovost pridelkov,
  • bolj trajnostno kmetovanje – manjša poraba FFS in drugih kemičnih sredstev, mineralnih gnojil idr.,
  • varstvo tal in vodnih virov, učinkovitejše zadrževanje vode v tleh, zmanjševanje erozije in emisij,
  • večja stabilnost obdelovalnih površin ob ujmah, sušah, večja odpornost na bolezni in škodljivce,
  • razvoj novih dejavnosti na kmetiji.

Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Več informacij o projektu na spletni strani SGLZŠ.

Fotografije in opise si oglejte s klikom na povezavo.

 

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Poklic se predstavi:

Krivilec armature

Krivilec armature

Smer se predstavi:

GASTRONOMIJA IN TURIZEM – SSI

GASTRONOMIJA IN TURIZEM – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

KAJ SE ZGODI Z ODSLUŽENIM TELEFONOM?

KAJ SE ZGODI Z ODSLUŽENIM TELEFONOM?

Stari telefon največkrat ne konča v zbirnem centru, temveč v predalu.   Leta 2024 je svoj prejšnji mobilni telefon doma hranila dobra polovica prebivalcev Evropske unije. Enajst odstotkov jih je napravo oddalo v recikliranje, 18 odstotkov pa prodalo ali podarilo...