Stari telefon največkrat ne konča v zbirnem centru, temveč v predalu.
Leta 2024 je svoj prejšnji mobilni telefon doma hranila dobra polovica prebivalcev Evropske unije. Enajst odstotkov jih je napravo oddalo v recikliranje, 18 odstotkov pa prodalo ali podarilo naprej.
V evropskih gospodinjstvih naj bi bilo tako shranjenih okoli 700 milijonov neuporabljenih in odsluženih telefonov. Skupaj z njimi v predalih ostajajo tudi kovine in druge surovine, iz katerih so izdelani.
Kaj pa se s telefonom zgodi, ko ga vendarle oddamo?
Delujoč telefon še ni odpadek
Prvo vprašanje je, ali je naprava res odslužena. Telefon z izrabljeno baterijo, poškodovanim zaslonom ali nedelujočim priključkom je morda še mogoče popraviti. Če deluje, vendar ga lastnik ne potrebuje več, ga lahko proda, podari ali odda v ponovno uporabo.
S podaljšanjem življenjske dobe naprave se zmanjša potreba po izdelavi nove. Ponovna uporaba ima zato prednost pred recikliranjem, pri katerem se telefon razstavi in izgubi svojo prvotno obliko.
V Sloveniji nekateri zbirni centri sprejemajo še delujoče električne naprave ločeno od odpadne opreme. Po pregledu in morebitnem popravilu lahko dobijo novega uporabnika. Pokvarjen telefon pa se uvrsti med odpadno električno in elektronsko opremo.
Pred oddajo je treba izbrisati osebne podatke
Telefon hrani fotografije, sporočila, gesla, podatke o plačilih in dostop do uporabniških računov. Pred prodajo, podaritvijo ali oddajo je zato treba izdelati varnostno kopijo podatkov, se odjaviti iz računov in napravo ponastaviti na tovarniške nastavitve.
Iz nje je treba odstraniti tudi kartico SIM in spominsko kartico. Samo brisanje fotografij ali aplikacij ne zadostuje, saj lahko v telefonu ostanejo prijavni podatki in druge osebne vsebine.
Če je zaslon pokvarjen in dostop do nastavitev ni mogoč, se je pred oddajo smiselno obrniti na servis ali zbirno mesto ter preveriti, kako ravnati z napravo in podatki na njej.
Telefon odpeljejo v center za obdelavo
Odsluženi telefon je treba oddati ločeno od mešanih odpadkov. Sprejemajo ga zbirni centri, posebni zbiralniki za manjšo elektronsko opremo in nekatera prodajna mesta.
Zbrane naprave odpeljejo v obrate za obdelavo elektronskih odpadkov. Tam jih razvrstijo in pripravijo na razstavljanje. Najprej odstranijo baterije ter druge dele, ki zahtevajo ločeno ravnanje. Litij-ionska baterija se ob poškodbi ali nepravilnem shranjevanju lahko pregreje in zagori, zato telefon ne sodi v običajen zabojnik.
Način nadaljnje obdelave je odvisen od obrata in vrste naprave. Telefone lahko razstavijo ročno ali jih po odstranitvi nevarnih delov mehansko zdrobijo. Nastali delci se nato ločujejo glede na njihove lastnosti. Magneti izločijo železne kovine, druge postopke pa uporabijo za baker, aluminij, plastiko, steklo in materiale iz tiskanih vezij.
V telefonu so tudi dragocene kovine
Telefon je majhen, vendar je sestavljen iz številnih materialov. V njem najdemo baker, aluminij, zlato, kobalt, tantal in druge elemente. Nekateri so v posameznem telefonu prisotni le v zelo majhnih količinah, vendar jih je iz večje količine zbranih naprav mogoče pridobiti dovolj za nadaljnjo uporabo.
Baker se uporablja v žicah in vezjih, zlato v električnih stikih, kobalt pa v baterijah. Med materiali, povezanimi z izdelavo telefonov, so tudi surovine, ki jih Evropska unija uvršča med kritične. Njihova dobava je gospodarsko pomembna, hkrati pa odvisna od omejenega števila držav.
Z recikliranjem se del teh materialov vrne v proizvodnjo. Tako se zmanjša količina odpadkov in potreba po pridobivanju novih surovin iz rud.
Iz starega telefona ne nastane preprosto nov telefon
Recikliranje ima omejitve. Sodobni telefoni vsebujejo veliko različnih snovi, zlepljenih ali vgrajenih v drobne sestavne dele. Njihovo ločevanje je tehnično zahtevno, pri nekaterih materialih pa bi bilo dražje od vrednosti pridobljene surovine.
Del kovin je mogoče uspešno izločiti, vseh materialov pa ni mogoče povrniti v prvotni kakovosti. Nekateri končajo v izdelkih z drugačno uporabo, drugi se med obdelavo izgubijo. Oddaja telefona v recikliranje zato ne izniči vplivov njegove izdelave.
Največji učinek ima daljša uporaba naprave, kadar je ta še varna in uporabna. Sledita popravilo in ponovna uporaba, recikliranje pa je zadnja možnost za telefon, ki ga ni več smiselno ali mogoče uporabljati.
Kam s starim telefonom?
Telefon lahko brezplačno oddaš v zbirnem centru ali na drugem označenem zbirnem mestu za električno in elektronsko opremo. Manjše naprave sprejemajo tudi posebni ulični zbiralniki, ponekod pa še delujoče telefone zbirajo ločeno za ponovno uporabo.
Pred oddajo preveri navodila izbranega zbirnega mesta in telefona ne razstavljaj sam/a. Posebej previdno ravnaj z napravo, ki ima napihnjeno, poškodovano ali pregreto baterijo. Tak telefon umakni od vnetljivih predmetov in se za navodila obrni na zbirni center ali servis.
