ERASMUS+ projekt, v katerem so sodelovali partnerji SGLZŠ Postojna, Večstopenjska šola Opcine – Istituto Comprensivo con lingua d’insegnamento, Svetovanje, izobraževanje in oblikovanje Zdenka Žakelj s.p. in Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna, se zaključuje. V tem dveletnem projektu so nastali rezultati kot odziv na potrebe družbe.
Učni izzivi so tema, ki jo naslavljajo tako učitelji in strokovnjaki kot tudi starši. Glavni krivec za tovrstne izzive je naš način življenja, povezan s hitrim tempom in časom, preživetim pred zasloni. Čas prebit v naravi pa ima ravno nasprotne učinke, ki med drugim pozitivno vplivajo na kognitivni razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov. Igra v naravi stimulira domišljijo, kreativnost, spodbuja kognitivno fleksibilnost, kapaciteto reševanja problemov, samodisciplino in še mnogo drugega. S to tematiko oziroma oblikovanjem programov za učenje v naravi, gozdu se je ukvarjalo partnerstvo .
Glavni rezultat projekta, ki ga je sofinancirala EU, je bil oblikovanje in izvedba didaktičnih programov gozdne pedagogike, ki se izvajajo v učilnici v naravi (gozdu) za otroke z manj priložnostmi in vedenjskimi izzivi ter usposabljanje učiteljev za izvedbo teh programov. Nastal je priročnik s primeri programov gozdne pedagogike in delovnimi listi. Priročnik je prosto dostopen na spletnih straneh partnerjev pod opisom projekta. Nastal je tudi kratek video na temo izvajanja dveh programov gozdne pedagogike ter poročilo o pilotnih preizkusih programov v katerih je sodelovalo 276 otrok in učiteljev.
Za šolo, ki je svojo pot izobraževanja na področju gozdarstva začela pred več kot 70 leti, je bil ta projekt vsekakor priložnost, da na gozd znova pogleda skozi malo bolj igrivo perspektivo. In predvsem s ponovnim ozaveščanjem dejstva, da je gozd res prostor, kjer lahko vsakdo najde svoje mesto. Zato smo veseli, da nam je ta projekt prinesel kar nekaj svežih idej, kaj vse – poleg gozdarskih vsebin – lahko v naravi počnemo tudi v sklopu pouka pri različnih predmetih. Nekaj idej je zbranih v priročniku za učitelje, ki naj bodo spodbuda vsem, ki želijo elemente gozdne pedagogike prenesti v svoje pedagoško delo. Največ idej pa se rodi vsakič, ko si upamo ven iz učilnic in si tako želimo vedno več takšnih aktivnosti. Zato verjamemo, da bo učenje v naravnih okoljih vse bolj del naših šol.
Zadovoljni smo tudi, da smo se v sklopu tega projekta uspeli povezati z drugimi šolami in vrtci ter v praksi spoznati, kaj pomeni gozdni pouk, videti, kako se otroci dobro počutijo pri takšnem pouku in kako pedagoški delavci aktivnosti gozdne pedagogike skrbno načrtujejo. Zelo dragoceno nam je bilo tudi povezovanje z učitelji zamejske šole iz Opčin, saj smo poleg idej o pouku v gozdu od njih dobili tudi velik zgled skrbi za slovenski jezik in identiteto, kar je dodatno obogatilo ta projekt.
Naj bodo za konec kar besede Srečka Kosovela:
Sonce na travi, kako je zeleno!
Kako je dober človek v naravi!
