RAZVOJNE AKTIVNOSTI NA RAVNI VIZ

1. Oblikovanje vsebinskega razvojnega tima – RTVIZ

Naloge tima:

• posnetek stanja, načrtovanje in implementacija razvojnega dela ter uvajanja sprememb:
  • kdaj načrtovati,
  • kdo načrtovati,
  • kaj naj načrt vsebuje,
  • dovolj časa za načrtovanje,
  • izbira primernega prostora,
  • razvoj ugodne klime na šoli, počutja in dobrih odnosov,
  • fleksibilne organizacijske oblike (urnik, prostori, avtonomija, distribuirano vodenje)
  • zagotavljanje minimalnih tehničnih standardov za izvajanje projekta in podpornih okolij.
• oblikovanje načrta VIZ za posamezno šolsko leto,
• ustvarjanje pogojev za izvajanje razvojnega načrta,
• uvajanje sprememb – psihološka priprava sodelujočih (sprejemanje sprememb, smiselnost razvojnih kompetenc),
• opredelitev prioritetnih kompetenc učečih se (posnetek stanja),
• umeščanje kompetenc za uspešnejše vodenje kariere,
• umeščanje izbranih avtentičnih problemov in lokalnega okolja,
• umeščanje kompetenc v problemsko zasnovan pouk v EU kompetenčnem okvirju za krepitev izbranih kompetenc VIZ (do konca projekta in naprej, do razvoja vseh),
• medpredmetno načrtovanje uvajanja kompetenc (izobraževanja!) na začetku vsakega šolskega leta in usklajevanje med letom (izobraževanja – načrtovanje, akcijsko raziskovanje, evalvacija, samorefleksija),
• preizkušanje didaktičnih pristopov in strategij poučevanja in učenja za razvoj izbranih prioritetnih kompetenc in karierne orientacije učečih se v VIZ,
• ustvarjanje pogojev za izvajanje aktivnosti v izobraževalnem središču (POZOR! Finančno in vsebinsko načrtovanje),
• ustvarjanje pogojev za izvajanje pouka v učilnicah na prostem (ustvarjanje učilnic na prostem – finančno načrtovanje, vpeljevanje v pouk), (izobraževanje poučevanja na prostem),
• spremljanje izvedbe projekta, sprotno ugotavljanje uspešnosti predvidenih dejavnosti, doseganje operativnih ciljev in vmesnih rezultatov projekta (premišljeno, smotrno, učinkovito),
• zbiranje primerov dobrih praks ter prenos med VIZ (spletišče, hospitacije med VIZ, redne povezovalne aktivnosti – v živo in on-line) (dobro doreči, kaj je res primer dobre prakse – jasno določiti kriterije),
• organizacija usposabljan na VIZ,
• redne komunikacije in koordinacije s prijaviteljem (redna srečanja s koordinatorji projekta),
• udeležba na delovnih srečanjih projekta,
• udeležba na konferencah doma in v tujini,
• priprava načrta širjenja rezultatov projekta in uvajanje sprememb po koncu projekta,
• objava aktivnosti na svoji spletni strani in priprava prispevkov za objavo na spletni strani projekta.

2. Aktivnosti na VIZ

Aktivnosti strokovnih delavcev:

• razvoj in nadgradnja pristopov razvojna kompetenc in karierne orientacije učečih se na VIZ  VSEŠOLSKI PRISTOP (spremembe pri delu posameznega učitelja),

Vsešolski pristop (ang. whole-school approach) je celostna strategija za uvajanje sprememb v šolskem okolju, ki vključuje vse deležnike šole – učence, učitelje, vodstvo, starše in širšo skupnost. Temelji na ideji, da trajnostne in učinkovite spremembe niso možne brez sodelovanja vseh, ki so del šolskega sistema.

Kaj je vsešolski pristop?

Gre za pristop, ki:

• povezuje pedagoško delo, šolsko kulturo in organizacijo,
• vključuje vse deležnike v načrtovanje, izvajanje in evalvacijo sprememb,
• krepi občutek pripadnosti in skupne odgovornosti,
• temelji na skupnih vrednotah (npr. spoštovanje, sodelovanje, trajnost, zdravje, enakost),
• zagotavlja podporno okolje za učence in zaposlene.

Kako izvesti spremembo po principu vsešolskega pristopa?

1. Analiza stanja in prepoznavanje potreb
   • Zbiranje podatkov (ankete, pogovori, opazovanja).
   • Vključitev vseh deležnikov v razmislek o tem, kaj je potrebno spremeniti.
2. Vzpostavitev skupne vizije
   • Skupno oblikovanje ciljev in vrednot, ki bodo vodilo spremembe.
   • Jasna komunikacija vizije vsem v šoli.
3. Načrtovanje spremembe
   • Oblikovanje akcijskega načrta z jasnimi koraki, odgovornostmi in časovnico.
   • Vključitev različnih strokovnjakov in podpornih služb.
4. Izvajanje spremembe
   • Uvajanje sprememb v pouk, šolsko kulturo, pravila, sodelovanje s starši itd.
   • Spodbujanje sodelovanja in odprte komunikacije.
5. Spremljanje in evalvacija
   • Redno spremljanje napredka.
   • Prilagajanje ukrepov glede na povratne informacije.
   • Praznovanje uspehov in krepitev motivacije.
6. Trajnost spremembe
   • Vključitev sprememb v dolgoročne strategije šole.
   • Usposabljanje novih zaposlenih in prenos znanja.

• medpredmetno načrtovanje pouka in drugih dejavnosti (avtentične naloge, projektno delo, sodelovalno učenje, učenje na prostem …),
• vsebinsko in časovno usklajevanje izvajanja v oddelku – IZVEDBENI KURIKULUM (izobraževanje!),

• vzajemna refleksija (kritično prijateljevanje, kolegialne hospitacije s protokolom spremljanja pouka ter predlogi za nadgradnjo),
• vzajemno oblikovanje učnih scenarijev (nadgradnja obstoječih načinov poučevanja, razvijanje novih pristopov poučevanja, učnih metod, problemsko zasnovanega pouka – kako dokazovati, da je nadgradnja?) in primerov dobih praks (jasni kriteriji dobre prakse),

• razvijanje in krepitev kompetenc učečih se,
• prepoznavanje področji za krepitev veščin vodenja kariere učečih se – sodelovanje z gospodarstvom.