Razprava v okviru projekta EPAS: “Če bi jaz odločal o vojni v Ukrajini”

Razprava v okviru projekta EPAS: “Če bi jaz odločal o vojni v Ukrajini”

Mladi pozvali k miru, diplomaciji in odgovornosti EU

 

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je v petek v okviru programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) gostila razpravo z naslovom Če bi jaz odločal o vojni v Ukrajini in scenarijih o razrešitvi konflikta. Dogodek je združil dijake ambasadorje z 12 različnih srednjih šol, ki so v prisotnosti evropskih poslancev dr. Vladimirja Prebiliča, dr. Milana Zvera ter doc. dr. Jelene Juvan s Fakultete za družbene vede izpostavili svoje poglede, pomisleke in predloge za razrešitev enega največjih konfliktov sodobnega časa.

Dijaki so v svojih prispevkih odločno zavrnili vojno kot legitimen način reševanja sporov ter poudarili pomen humanitarne pomoči, pretoka preverjenih informacij in predvsem diplomacije kot edine sprejemljive poti do miru. Njihove razprave so bile večplastne – od humanitarnih in geopolitičnih vprašanj do vloge medijev in političnih predstavnikov EU.

Posebej kritični so bili do dvojnih meril nekaterih evropskih poslancev in držav članic, katerih predstavniki obiskujejo Rusijo in se srečujejo s predsednikom Putinom, kar po njihovem mnenju spodkopava enotnost in vrednote Evropske unije. Mnogi so izrazili občutek, da Evropski parlament ne deluje enotno in da vsi poslanci ne zastopajo interesov skupne evropske prihodnosti, kot je bila zamišljena ob ustanovitvi EU.

V razpravi so tudi mediji dobili svojo kritično noto – dijaki so opozorili, da pogosto ne zagotavljajo celostne in resnične slike dogajanja na vojnih območjih. Menili so, da je pomanjkanje preverjenih informacij lahko nevarno in prispeva k napačnemu razumevanju konflikta v širši javnosti.

Zanimiv je bil tudi gospodarski vidik, ki so ga izpostavili dijaki, in sicer vojna kot pogonska sila orožarske industrije in dobičkonosnega vojnega trga. Mladi so izrazili zaskrbljenost, da interesi kapitala pogosto prevladajo nad interesom ljudi za mir, kar postavlja pod vprašaj iskrenost mednarodnih naporov za končanje vojne.

Našo šolo sta predstavljala Meta Dremelj in Maj Zore.

Zaključki razprave so bili jasni: Evropska unija je bila ustanovljena z vizijo miru in demokracije, kar bi morala ostati njena temeljna vrednota in zaveza. Dijaki so pozvali k večji transparentnosti, enotnosti evropske politike in podpori diplomatskim rešitvam, hkrati pa izrazili voljo, da kot bodoči državljani EU aktivno sodelujejo pri sooblikovanju bolj pravične in miroljubne prihodnosti.

Dogodek je bil še en dokaz, da mladi razumejo kompleksnost globalnih vprašanj in da imajo močne etične ter humanistične vrednote, ki jih želijo prenesti v politični in družbeni dialog – tudi na najvišji ravni.

Posnetek razprave si lahko ogledate na

https://youtube.com/live/Xdgmkgg8tyk?feature=share

                                                                                                         

Mojca Saje Kušar, prof.

 

Fotografije: David Šavli

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Ekonomska šola Celje – Gimnazija in srednja šola

Ekonomska šola Celje – Gimnazija in srednja šola

Poklic se predstavi:

Ortopedski tehnolog

Ortopedski tehnolog

Smer se predstavi:

GEOTEHNIK – SSI

GEOTEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

KAJ SE ZGODI Z ODSLUŽENIM TELEFONOM?

KAJ SE ZGODI Z ODSLUŽENIM TELEFONOM?

Stari telefon največkrat ne konča v zbirnem centru, temveč v predalu.   Leta 2024 je svoj prejšnji mobilni telefon doma hranila dobra polovica prebivalcev Evropske unije. Enajst odstotkov jih je napravo oddalo v recikliranje, 18 odstotkov pa prodalo ali podarilo...