V četrtek, 23. 10. 2025, se je 28 dijakov naše šole odpravilo na strokovno ekskurzijo “Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore pri Železnikih”. V začetku smo imeli predavanje Direkcije za vode o načrtih, izvajanju in izzivih, s katerimi so se srečevali pri gradnji. Za predavanjem pa je sledil voden ogled gradbišča.
Dijaki o ekskurziji:
Ogledali smo si protipoplavno ureditev Seliške Sore pri Železnikih. Najprej smo imeli zanimivo predavanje, na katerem smo izvedeli veliko podrobnosti o projektu. V okviru projekta je bilo urejenih več kot šest kilometrov vodotokov, zgrajeni so bili trije jezovi, štirje mostovi, odsek državne ceste, dve brvi ter štirje kilometri kanalizacije.
Predstavili so nam obe fazi gradnje. Z gradnjo so začeli novembra 2021. Prva faza je vključevala ureditev vodne infrastrukture na območju Železnikov. Poglobljena je bila struga reke, ki so jo obdali s kamnito-betonskimi zidovi, da bi bila bolj odporna proti poplavam.
Druga faza je bila zahtevnejša. V njej so gradili suhi zadrževalnik Pod Sušo. Njegova naloga je, da ob večjih nalivih zadrži vodo ter jo postopoma spušča naprej po strugi s pomočjo regulatorjev, s čimer preprečuje poplave v spodnjem toku.
Ekskurzija mi je bila osebno zelo všeč. Zanimivo je bilo videti, kako poteka tako obsežen gradbeni projekt in koliko truda je vloženega v zaščito kraja pred poplavami.
Na koncu bi se rad iskreno zahvalil obema profesoricama, da sta nas peljali na ekskurzijo in nam omogočili, da smo si projekt ogledali v živo. Bilo je poučno in zanimivo.
Arian Balaj, T4A
Ekskurzija se mi je zdela zanimiva, še posebej zaradi Društva vodarjev in študentov s Fakultete za gradbeništvo, ki so se nam pridružili ter še malo povedali na temo ekskurzije. Všeč mi je bilo tudi, da so bili vsi udeleženci ekskurzije zelo odprti za dodatna vprašanja in razlago, saj sem tako lahko lažje razumela, kaj je bil namen protipoplavne ureditve. Še posebej pa mi je bilo všeč sproščeno vzdušje in medsebojno povezovanje med dijaki, študenti ter udeleženci društva vodarjev. Organizacija in ogled gradbišča pa sta bila seveda odlična. Ekskurzija mi je res ostala v spominu.
Taja Plevnjak, T1A
Ne ogledu gradbišča mi je bilo zelo lepo, zelo dobro so nam gostitelji razložili kako je vse potekalo. Ogled samega mostu je bil fenomenalen saj sem prvič bil na tako velikem protipoplavnem gradbišču.
Kolan Žiga, PT2
Bili smo na ekskurziji v območju Železnikov. Tam smo si z druščino najprej ogledali predstavitev gradbenega projekta širitve struge Selške Sore in premika glavne ceste na višjo nadmorsko višino. Po predavanju smo odšli na samo gradbišče in si v dežju ogledovali objekte v gradnji.
Tristan, Hana G2E
Ogledali smo si protipoplavne ukrepe na Selški Sori čez Železnike in gradnjo zadrževalnika pod Suho. Na začetku smo imeli predavanje koordinatorjev projekta protipoplavne varnosti, inženirja Roka Fazarinca, ki je naredil idejno zasnovo za obe fazi projekta in inženirko iz ministrstva za okolje in prostor. Povedali so nam zakaj so se odločili za takšne ukrepe in nam predstavili elemente obeh faz. Nato smo si peš ogledali dve fazi v Železnikih in se z avtobusom zapeljali še do Alplesovega jezu. Nato smo odšli do zadrževalnika pod Suho, kjer smo si ogledali izliv in iz cestnega mostu nad zadrževalnikom pogledali na gradbišče in na zadrževalnik, ki bo zdržal milijon kubičnih metrov vode.
Klemen Tomazin, StG4A
Železniki so bili v preteklosti že večkrat poplavljeni. Leta 2007 je poplava poleg ogromne materialne škode terjala tudi tri življenja.
Urejanje Selške doline je zasnovano v treh fazah:
- ureditev vodotokov v okolici Železnikov,
- ureditev vodotokov v širšem območju Selške doline in
- zaključne ureditve ter spremljevalni ukrepi.
Trenutno poteka prva faza, ki bi morala biti zaključena konec leta 2025, vendar bo po vsej verjetnosti zaradi zapletov dokončana šele naslednje leto. Da smo prišli do te točke, je bilo potrebnega veliko dela in truda. Projekt je v veliki meri (91 %) financiran iz Kohezijskega sklada Evropske unije.
Glavni problem pri načrtovanju projekta je bila majhna pretočna zmogljivost reke znotraj urbanega območja. Ker se na obeh straneh rečne struge nahajajo stavbe, je bila mogoča le poglobitev, ne pa tudi razširitev struge, zato ni bilo mogoče doseči zadostne pretočnosti. Paziti je bilo treba tudi na videz struge in spomeniško zaščito.
Rešitev je bila izgradnja zadrževalnika vode nad Železniki. V primeru močnega naliva, ko bi bila struga v mestu preobremenjena, bi se zmanjšal pretok vode skozi naselje. Na zadrževalnem jezu bi zaprli stranske zapornice. Voda bi odtekala skozi glavno zapornico, ki bi jo prilagajali tako, da bi v mestno strugo prišlo le toliko vode, kolikor jo ta lahko zadrži. Odvečna voda bi se zbirala za jezom in bi jo po nalivu postopoma spuščali, dokler se nivo reke ne bi vrnil na običajno stanje.
Da bi to delovalo, mora biti jez dovolj trden, da prenese pritiske zadržane vode, za jezom pa mora biti dovolj prostora, kjer se lahko voda začasno nabira. Ta prostor mora biti tak, da ga lahko občasno zalije voda. Rešitev je bila dvig lokalne ceste na višji nivo. V primeru hudih nalivov bi višje ležeča cesta ostala prevozna, nižjo lokalno cesto pa bi začasno zaprli, saj bi bila poplavljena. Pri izbiri lokacije za jez je težavo predstavljala tudi jama z netopirji, ki je zaščitena in ne sme biti poplavljena, zato so jez premaknili višje po toku reke, kot je bilo prvotno načrtovano.
Poleg tega je bilo treba urediti še manjše pritoke pod zadrževalnikom, prestaviti kanalizacijo, ki je prej potekala pod reko, v brežino, ter zamenjati mostove, ki so ovirali pretok ali bili v slabem stanju.
Samo gradnjo so ovirali različni dejavniki, kot so bližnje zgradbe, slab teren, poplave in dejstvo, da poteka ob edini cesti, kjer popolna zapora ni bila mogoča. Kapelico so med gradnjo prestavili na vzpetino, da so pridobili več prostora. Teren so morali večkrat minirati, kopati, zasipavati in utrjevati. Poplave so večkrat zalile gradbišče ter celo odnesle konstrukcijo za izdelavo mostu in armaturo za jez. Vsak dan so imeli na voljo le eno uro, da so lahko delali na pobočju nad cesto in nato cesto ponovno uredili za promet.
Kljub vsem težavam so uspeli in zdaj se zaključujejo še zadnja dela na zadrževalniku vode.
Mark Velov, T3A
Danes smo zvedeli, koliko časa so potrebovali, da naredijo načrt za novo infrastrukturo in da popravijo kar je poplava uničila lete 2007 in 2023. Ogledali smo si tudi novo infrastrukturo zajezitve Šaleške Doline. Izvedeli smo tudi, da so poskrbeli za rečne živali.
Aljaž, Žiga in Mark – U2B
Na začetku smo imeli predavanje o proti poplavni ureditvi. V Železnikih smo si ogledali prenovljen most in Alpesov jez. Videli smo začetek druge faze del, kjer poteka torketiranje in gradnja pregrade. Z avtobusom smo si ogledali strugo in novi most čez Češnjico.
Nejla Tabaković in Aida Šabić, G2E
V četrtek, 23. 10. smo se odpravili v Železnike, kjer smo si najprej ogledali predstavitev o protipoplavni ureditvi Selške Sore. Projekt je razdeljen na dve fazi. V prvi fazi so obnovili bregove, most in jezove, v drugi fazi pa gradijo suhi zadrževalnik vode. Po predstavitvi smo se peš odpravili pogledat obnovljeni most in ustvarjen jez. Po ogledu le-teh, smo se z avtobusom odpravili višje, k še nedokončanemu zadrževalniku vode. Tam nam je vodja gradnje zadrževalnika razložil, da so morali cesto dvigniti za 20 metrov, da lahko le-ta poteka čez zadrževalnik. Ekskurzija mi je bila zelo všeč, saj sem izvedel veliko novega.
Tomaž Kunčič, T2B
Avtor fotografij in posnetkov: Sara Klinec (T4C) in Irena Mrak Merhar
