Prispevek o izmenjavi s Sicilijo (II. del)

Prispevek o izmenjavi s Sicilijo (II. del)

V soboto so se naši dijaki, ki so minuli teden preživeli na Siciliji, vrnili v Ljubljano. O dogajanju z začetka izmenjave smo že poročali v prejšnjem prispevku, sledi pa povzetek zanimivosti s preostanka dijaškega popotovanja …

Torek

Dan smo pričeli v Segesti, kjer smo si ogledali dve antični grški znamenitosti: amfiteater in tempelj. Stojita visoko na hribu, od koder se odpira čudovit pogled na morje in okoliško podeželje.

Potem smo si ogledali Trapani, mesto na zahodni obali Sicilije – najprej soline, nato pa še mestni center in muzej ter se na koncu še zabavali v zanimivem Muzeju iluzij.

Sreda

Sreda je bila posvečena podrobnejšemu spoznavanju gostiteljskega mesteca Salemi, ki jo je Garibaldi leta 1860 proglasil za prvo prestolnico Italije.

Sprehodili smo se skozi tipične ozke ulice in se ustavili v samostanu svetega Avguština, kjer izvajajo keramične delavnice za domače in tuje tečajnike. Program Salemi Ceramics je bil ustanovljen, da bi ponovno oživil staro mestno jedro Salemija.

V mestni hiši nas je sprejel župan, ki smo mu podarili izvod Prešernovih Poezij in ga navdušili s tem, da nosimo Plečnikovo ime – sam je namreč prav tako arhitekt, njegov sin pa je bil v srednješolskih letih pri nas na izmenjavi.

Obiskali smo tudi muzejsko enoto, kjer nam je ob ogledu sakralne umetnosti in raznolikih arheoloških predmetov prav gotovo v mislih najbolj ostal Muzej mafije. Ste vedeli, da se je beseda “mafia” prvič pojavila prav v gledališču (1863)?

Program se je zaključil z obiskom gradu, ki nam je nudil prečudovit razgled na okolico. Popoldne smo vsak v svojem stilu preživeli z družinami, veliko pa se nas je zbralo za turnir v nogometu, kjer smo igrali skupaj z domačini.

Četrtek

Na programu je bil dolg dan. Iz Salemija smo se odpravili proti Palermu, kjer smo si ogledali Palazzo Normano in stolnico iz časov Normanov. Sledil je sprehod po ulicah; ogledali smo si kopico znamenitosti, najbolj pa nas je očaral živahen temperament mesta, kot na primer tržnica z nenavadnimi tradicionalnimi jedmi. Na Siciliji, še posebej pa v Palermu, nam je bilo zanimivo opazovati prepletenost starogrške, arabske in normanske kulture.

Petek

Dan se je začel z uvodnim kulinaričnim predavanjem o tradicionalni hrani iz Salemija, ki nas jo je veliko izmed nas med tednom že poskusilo. Sledilo je tekmovanje v pripravi cannolov (po celem svetu znane sladice), v katerem smo se pomerili tako profesorji kot dijaki.

Po odmoru je za smeh poskrbela predstavitev sicilijanskih gest, resen ton pa je ponovno postavil kviz o poznavanju Salemija. Sledila je delavnica o mafiji, na kateri smo slovenski dijaki predstavili svoje razumevanje te kriminalne organizacije, izkazalo pa se je, da je naše dojemanje posledica upodobitve mafije v ameriških filmih.

V soboto so nas gostiteljske družine odpeljale na letališče v Palermu, kjer smo se polni lepih vtisov poslovili od italijanskih prijateljev. Let do Trsta in avtobusna vožnja do Ljubljane sta minila brez zapletov, mi pa se že veselimo marca, ko bomo še sami sprejeli Sicilijance na izmenjavo v naši domači prestolnici.

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja frizerska šola Ljubljana

Srednja frizerska šola Ljubljana

Poklic se predstavi:

Izdelovalec kovinskih polizdelkov in izdelkov

Izdelovalec kovinskih polizdelkov in izdelkov

Smer se predstavi:

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – LIKOVNA SMER – GIM

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – LIKOVNA SMER – GIM

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...