Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

V ponedeljek, 9. februarja, bomo na Gimnaziji Lava počastili slovenski kulturni praznik s prireditvijo NAJINE BESEDE SO EKSPLOZIJA. Prireditev je posvečena spominu na stoletnico smrti Zofke Kveder in Srečka Kosovela.

Ministrstvo za kulturo RS je letošnje leto razglasilo za leto Zofke Kveder in Srečka Kosovela. Pisateljico in dramatičarko ter pesnika ne druži le letnica smrti, ampak njun brezkompromisni boj za boljši svet. Oba sta bila kritična opazovalca družbe, oba na strani zatiranih in ponižanih, oba v svojih naziranjih pred časom, v katerem sta živela.

Zofka Kveder je ena prvih slovenskih pisateljic. Leta 1904, ko se je rodil Srečko Kosovel, je objavila svoj prvi roman. Dijaki srednjih šol jo morda poznajo skozi črtice Misterij žene, vendar ne nujno, kajti v učnem načrtu za slovenščino skorajda ni prostora za pisateljice. Zofka Kveder se je zanimala predvsem za ženska vprašanja in o njih pisala brez zadržkov ter sprenevedanja, značilnega za čas pred sto leti in morda tudi danes.

Srečko Kosovel je slovenski pesnik, ki ga vsi poznamo. Je nežni, otožni impresionist, ekspresivni vizionar boljšega sveta in avantgardni konstruktivist. Njegovo življenje je bilo kratko, a intenzivno – kot rdeča raketa iz njegove istoimenske pesmi.

V literarno-glasbeni prireditvi bomo skušali preplesti besedila obeh: Kosovelove impresionistične, ekspresionistične in konstruktivistične pesmi ter odlomke iz pisem in tri črtice Zofke Kveder. Besedila ostajajo aktualna, kljub temu da so nastala pred več kot sto leti. Izbrane skladbe (rock in pop pesmi) stopajo z besedili v dialog in jih komentirajo, dopolnjujejo ali ironizirajo ter jih s tem še bolj umeščajo v sodobnost.

Prireditev, na kateri nastopajo dijakinje in dijaki Gimnazije Lava z gosti z drugih šol ŠCC, sta pripravili Metka Jagodič Pogačar in Breda Marušič.

Dr. Breda Marušič, prof.

 

Dijaki, ki se boste udeležili izvedbe ob 11.30, se boste zbrali pred šolo ob 11. uri ter skupaj z učitelji spremljevalci odšli do Celjskega doma. Malico imate po razporedu v Untisu ali pred odhodom ob 10.30. Po prireditvi se boste vrnili v šolo in ob 13.00 nadaljevali s poukom.

RazredSpremljevalec
1. bP. Kotnik, N. Jaklevič
1. eA. Vipotnik Ravnak, P. Juvančič
2. aJ. Križan, R. Grošelj, A. Debelak Arzenšek
2. bP. Zalokar, B. Krumpak
2. cM. Frangež-Herman, I. Grilc
2. dN. Pušnik, M. Koštomaj
2. eA. Ramšak, T. Vavdi
3. aK. Obreza, M. Drofenik Čerček
3. bM. Poharc, M. Kresnik
3. cŠ. Zupan, M. Bukovec
3. dD. Kapus, B. Milanković
3. eT. Štorman, K. Kotnik
4. aD. Babič, B. Dolinšek
4. bB. Kropej, S. Jereb
4. cS. Đulabić, T. Potočnik
4. dB. Marušič, D. Šketa, L. Kračun Berc
4. eA. Bukovec, M. Žgank

 

Dijaki, ki se boste udeležili izvedbe ob 13.00, se boste zbrali pred šolo ob 12.30 ter skupaj z učitelji spremljevalci odšli do Celjskega doma. Po prireditvi nimate več pouka.

RazredSpremljevalec
1. aH. Nardin, A. Pučnik
1. cK. Turnšek, T. Viher
1. dK. Petač, S. Malenšek, M. Jagodič Pogačar

 

Pomočnik ravnatelja
Damir Šketa

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Poklic se predstavi:

Krivilec armature

Krivilec armature

Smer se predstavi:

KEMIJSKI TEHNIK – SSI

KEMIJSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...