Priporočilni sistemi na papirju? Zakaj pa ne!

Priporočilni sistemi na papirju? Zakaj pa ne!

Srednja Šola: Gimnazija Ormož

V okviru projekta Katarina smo se podali v raziskovanje umetne inteligence, vendar tokrat nekoliko drugače — brez računalnikov, brez aplikacij in brez različnih chat orodij. Odločili smo se, da se bomo z umetno inteligenco poigrali kar na papirju in ustvarili svoj lastni priporočilni sistem.

Po razpravi med dijaki 3. a G in profesorji o tem, kako algoritmi danes skrbijo za to, da nam ponujajo glasbo, filme, serije, video posnetke in celo izdelke, smo se odločili, da temo raziščemo podrobneje. Med številnimi mogočimi vsebinami smo izbrali glasbo in glasbenike.

Najprej smo analizirali svoj glasbeni okus, ga primerjali z okusi sošolcev in nato s pomočjo grafa povezav prišli do priporočil — torej, kaj bi lahko poslušali v prihodnje. Predlogi so bili večinoma odlični, a hitro smo ugotovili, kako občutljivi so tovrstni sistemi: zaradi ene same napake v zbirki glasbenikov so se priporočila precej izkrivila.

Kaj se torej zgodi, če na seznamu po nesreči zamenjaš rock skupino s pop skupino?
Ugotovili smo, da lahko že tako majhna sprememba popolnoma obrne rezultate priporočil. In prav v tem je čar raziskovanja algoritmov — spoznavanje, kako delujejo, in kako hitro se lahko “zmedejo”.

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Poklic se predstavi:

Avtoličar

Avtoličar

Smer se predstavi:

INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ – SPI

INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...