V sredo, 15. 1. 2025 smo se učenci 3. letnikov v sklopu aktivnega državljanstva udeležili predavanja “Pravica do protesta”. Predavanje je organizirala Amnesty International Slovenija, predstavljali pa sta Direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel in Anuška Podvršič.
Protesti so v preteklosti prispevali k napredku na področju človekovih pravic. Protestiranje je tudi močno sredstvo za njihovo promoviranje in ščitenje. V Sloveniji imamo svobodo do mirnega zbiranja (Ustava RS, 42. člen) in izražanja (39. člen). Med pandemijo nam je bila pravica do protesta omejena zaradi skrbi za zdravje države v času Covida-19.
Pravico do protesta nam varujejo mednarodni dokumenti (SDČP in MPDPP), slovenska ustava in pa tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Preostali svet ima tudi svoje regionalne zaščite. Tudi proti-protesti so zaščiteni s pravico do svobodnega zbiranja, dokler le-ti ne ovirajo sodelujočih na prvotnih demonstracijah.
Država ima dolžnost omogočiti protest. Policija je dolžna omogočati in ščititi pravico do protesta, kar se nanaša na organizirane in spontane proteste. Tudi državljanska nepokorščina je zaščitena, kazen pa ne sme biti večja od te, ki jo dobili ob kršenju zakona.
Tudi sami se lahko pripravimo in zaščitimo na protestih. Pomembno je, kako se za shod organiziraš (sam ali z drugimi), kaj lahko in je dobro imeti s sabo, kaj obleči, pa tudi, kako organizirati protest in njegovo zaščito.
Amnesty International Slovenija je leta 2021 podal pobudo za ustanovitev Pravne mreže za varstvo demokracije (PMVD), katere poslanstvo je podpora pri uporabi pravnih sredstev za izpodbijanje postopkov in praks, ki so nezakoniti, protiustavni in nedemokratični. Ustavno sodišče RS je julija 2021 sprejelo to zgodovinsko odločitev. V okviru PMVD so istega leta pričeli izvajati opazovanje protestov.
Na evropskih tleh je Amnesty International naredil vprašalnik v 21 državah (približno 570 milijonov prebivalstva). Iz njega so ugotovili, da so države imele preveč omejitev na podlagi protestov:
– več kot 16 držav je kaznovalo ljudi, ki so izvajali miroljubna dejanja državljanske nepokorščine,
– v več kot 14 državah je bila zabeležena prekomerna uporaba sile s strani policije,
– v več kot 11 državah so povečali metode nadzora,
– 20 držav lahko naloži kazen tistim, ki niso zaprosili za dovoljenje ali obvestili o protestu,
– več kot 7 držav je določilo najnižjo starost za organizacijo protestov,
– vsaj 8 držav na določenih lokacijah popolnoma prepoveduje proteste in
– 4 države omejujejo čas protestov.
21 držav je ratificiralo ključne pogodbe, ki ščitijo pravice do protesta, a nobena v celoti ne izpolnjuje svoje obveznosti.
Predavanje je bilo poučno, prezentaciji smo z lahkoto sledili. Predavateljici sta vsebino predstavili na zanimiv način in z veseljem odgovarjali na vprašanja.
“Današnji protesti so jutrišnje pravice.”
Anteja Puš, 3. A
