Potep po avstrijski Koroški
V torek, 17. 9. 2025, smo se dijaki 4. letnikov programov PTI z avtobusom odpravili na ekskurzijo po avstrijski Koroški. Spremljali so nas profesorji Natalija Plohl, Urška Žvab in Robert Spačal. Do Celovca, kjer nas je čakala naša vodnica Maša, smo se vozili dve uri in pol.
Že med potjo proti končni postaji smo lahko občudovali 16 km dolgo in 2 km široko Vrbsko jezero, za katerega velja, da ima samo tri javne plaže, ostale naj bi bila zasebne. Na jezerski obali stoji vrsta turističnih krajev, kot so Vrba na Koroškem, Poreče, Ribnica … Naš prvi postanek je bil pri cerkvici ob Vrbskem jezeru, za katerega pravijo tudi, da je ledeniškega nastanka. Ogledali smo si notranjost dveh cerkva in v eni naleteli celo na ubrano petje mladih ljudi iz Anglije. Pot smo nadaljevali do Gosposvetskega polja, kjer še danes stoji znamenita cerkev Marijinega vnebovzetja. Na tem mestu so prvič v zgodovini pokristjanjevali pogane. Zanjo je značilno, da ima na fasadi nagrobnike in tudi kip glave modesta (škofa), na dvorišču pa stoji gotski svetilnik. Ko si se ozrl po cerkvi, si opazil bogato okrašeno notranjost (zlate krščanske podobe), čez celoten strop pa se vije družinsko drevo od Adama do Jezusa v slikovnih podobah.
Po malici smo se odpravili na ogled gradu Ostrovica, ki je bil zgrajen na 160 m visoki skali. Sprehodili smo se skozi 14 obrambnih vrat, ki so imela različne načine varovanja, npr. dvižni most, rešetke, manjše lopute ter odprtine za polivanje vročega voska. Zanimivost tega gradu je, da je v zasebni lasti ene same družine, ki z lastnimi sredstvi skrbi zanj in država pri tem ne pomaga.
Ko smo prispeli na vrh, smo si ogledali muzej, ki nam je ponujal ogled oklepov, vitezov ter tudi oklep viteza, ki je bil visok kar 2,3 m. Videli smo ogromne uokvirjene portrete ljudi, naslikane v naravni velikosti, različno orožje, meče, tope, sulice …
Naslednja točka ogleda sta bila vojvodski prestol in knežji kamen. Knežji kamen (nemško Fürstenstein) je obrnjen spodnji del rimskega stebra. Kamen je prvotno stal pri Krnskem gradu. Na njem je v srednjem veku potekalo ustoličevanje koroških vojvod. Steber najverjetneje izvira iz bližnjega rimskega mesta Virunum, ki je bil prestolnica rimske province Norik. Kamen je bil prenesen v Koroški deželni muzej v Celovcu, in sicer v dvorano z grbi, ki pripada deželnemu zboru. Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za 2 centa.
Ko smo prišli iz deželne hiše, smo imeli eno uro prostega časa. Na ogled Celovca smo se odpravili posamično ali v manjših skupinah. Sama sem si ogledala Novi in Stari trg, na katerem so stali kipi. Na novem trgu smo lahko videli kip Marije Terezije ter vodnjak zmaja, ki je izklesan iz ene velike skale s Križne gore. Na ulici med Novim in Starim trgom smo videli kip mandeljca, za katerega velja, da je poplavil Celovec, odplaknil lene ljudi in v mestu dovolil živeti le ljudem, ki jim delo ni tuje. Tako bi naj nastalo tudi Vrbsko jezero.
Ekskurzija je bila poučna in lepo je bilo videti in začutiti del naše zgodovine tudi v živo.
Zapisala:
Gaja Šubic Jurjavčič, dijakinja 4. NL
Nekaj slik:
ngg_shortcode_1_placeholder
