Ob slovenskem kulturnem prazniku smo na šoli pripravili svečani proslavi, dopoldne za dijake in zvečer za Občino Ljutomer, kjer so podelili Miklošičeva priznanja in nagrado. S proslavo z naslovom »Vküp držmo« smo počastili pomen kulture, umetnosti in skupne identitete. V čast nam je bilo, da je slavnostna govornica na dijaški proslavi bila naša cenjena profesorica slovenščine, gospa Irena Štuhec, ki nas je s svojim nagovorom očarala in spomnila, kako pomembna je kultura.
Prireditev je bila zasnovana kot preplet glasbe, besede in odrskega izraza, pri čemer so sodelovali dijaki ter mentorji različnih umetniških področij. Poseben vsebinski poudarek je bil namenjen pomembnim jubilejem slovenskih kulturnih ustvarjalcev in mislecev. Letos namreč mineva 120 let od rojstva in 30 let od smrti častnega akademika prof. dr. Antona Trstenjaka, velikega prleškega misleca, teologa, psihologa in pedagoga. S svojim znanstvenim delom, predavanji in zapisi je odločilno prispeval k razumevanju človeka, njegove notranjosti ter ustvarjalnosti, njegova dediščina pa ostaja temeljni del slovenske humanistične misli. Naslov prireditve »Vküp držmo« izhaja prav iz njegove znane misli, s katero je poudarjal nujnost narodne enotnosti, medsebojne povezanosti in solidarnosti, zlasti zaradi majhnosti slovenskega naroda. V proslavi smo se poklonili tudi Srečku Kosovelu, saj letos obeležujemo stoletnico njegove smrti. Čeprav je ustvarjal le kratek čas, je zapustil obsežen in izjemno pomemben literarni opus, ki je zaznamoval slovensko književnost 20. stoletja. Njegova poezija, prežeta z ekspresionističnimi in konstruktivističnimi elementi, izraža družbeno kritičnost, vizionarsko misel ter globoko humanistična sporočila, ki ohranjajo svojo aktualnost tudi v sodobnem času. Obenem leto 2026 obeležujemo tudi kot leto Zofke Kveder, ene najpomembnejših slovenskih pisateljic začetka 20. stoletja. S svojo raznoliko literarno ustvarjalnostjo je uvedla večplastne podobe ženskosti ter ženske postavila v vloge, ki so bile v dotedanji slovenski literaturi redke ali prezrte — kot delavke, intelektualke in posameznice, ki prestopajo družbene ter osebne meje. S tem je odpirala vprašanja identitete, svobode in enakopravnosti ter pomembno zaznamovala razvoj slovenske moderne literature.
V kulturnem programu so nastopajoči interpretirali poezijo slovenskih avtorjev, uprizorili krajše dramske prizore ter predstavili glasbene točke. Poseben poudarek je bil namenjen ideji skupnosti — prepričanju, da nas kultura povezuje, krepi občutek pripadnosti in spodbuja solidarnost.
