Na našem prvem pohodu na najvišji vrh Golovca Mazovnik nas je obdarilo vreme – po večdnevni megli smo uživali v hoji po gozdu v jasnem vremenu. Z ljubljanskih Fužin smo se po Poti spominov in tovarištva odpravili do vznožja Golovca in zagrizli v dokaj strmo pobočje. Kmalu smo osvojili Mazovnik (450m) in od tam nadaljevali pot proti Orlam. Tu smo z razglednega stolpa uživali v pogledu na vse štiri strani neba, posebej še na vse tri alpske gorske skupine. Ker so nas noge tako dobro nesle in smo bili polni energije, smo spremenili prvotni načrt in smo se namesto spusta proti Rudniku odpravili še nekoliko navkreber, proti Molniku (582m). Izpod njegovega vrha smo se spustili proti Škofljici, kjer smo zaključili naš prvi pohod.
Naš drugi pohod se je začel precej klavrno – zgrešili smo pravo postajo LPP, zaradi česar smo se namesto s pravim avtobusom morali kar s “peš busom” odpraviti do naselja Sora, izhodišča za vzpon na Sv. Jakoba (805m) nad Medvodami. Kljub temu, da smo zaradi skoraj polurne zamude oblikovali rezervni načrt za krajšo turo, smo se odločili vztrajati. Očitno smo res postali pravi pohodniki, saj smo kar poleteli po strmi, blatni in spolzki poti proti vrhu. Ni nas ustavila niti gosta megla, niti gradbena dela, ki so nam skoraj preprečila prehod. Na Sv. Jakobu nismo mogli uživati v razgledu, smo pa dočakali dvig zastav ob bližajočem se državnem prazniku. Na vrhu smo opravili še tradicionalno skupinsko fotografiranje in se spustili proti Preski, našemu končnemu cilju.
