V tednu dejavnosti smo se posvetili odkrivanju življenja in dela Ivana Cankarja. Potem ko smo se uvodoma pomerili v poznavanju pisateljevih biografskih mejnikov in tekmovali v dopolnjevanju naslovov njegovih odmevnejših literarnih del, smo se napotili po sledeh njegovega bivanja v Ljubljani. Obiskali smo nekaj »postaj« iz Cankarjevih šolskih, študentskih in kasnejših zrelejših let ter prisluhnili njegovi iskreni in tenkočutni, pogosto pa tudi odločni ter brezkompromisni umetniški besedi. Sprehodili smo se tudi na Rožnik in obiskali Cankarjev vrh, najbolj pa nas je prevzela Cankarjeva Vrhnika. Tam nas je pričakal in nas s svojo pojavnostjo in živo besedo prepričljivo popeljal v svoj čas sam »gospod Ivan Cankar«.
In kaj nam ima ta neutrudni iskalec resnice in lepote povedati danes? Da je optimist, ki verjame v prihodnost slovenskega naroda in v silen razvoj slovenske besedne umetnosti, ko pravi: »Naša literatura je šla zelo visoko, v bodočnosti pa pojde še više. /…/ Jaz upam v bodočnost našega naroda; to upanje izraža Župančič jasno in veselo, jaz pa v satiri, tragiki in paradoksu.«
