V četrtek, 12. 10. 2023, je na I. gimnaziji v Celju potekala okrogla miza – jezikovni posvet o slovenščini kot drugem jeziku v izobraževanju.
Dogodek je povezoval dijak 4. letnika in mladi raziskovalec Žan Luka Umičevič. Uvodoma je predstavil svojo z zlatim priznanjem nagrajeno raziskovalno nalogo Utesnjeni, prilagojeni, razumljeni? Problematika slovenščine kot drugega jezika v izobraževanju: študija primera, ki je nastala pod mentorstvom Ane Lavbič. V nadaljevanju srečanja so svoje poglede na problematiko slovenščine kot drugega jezika v izobraževanju predstavile gostje, ki prihajajo s celotne vertikale izobraževalnega sistema, od razredne in predmetne stopnje osnovnošolskega izobraževanja pa vse do srednješolskega in visokošolskega izobraževanja.
Učiteljice Lavra Kuserbanj (III. osnovna šola Celje), mag. Monika Kovačič (I. osnovna šola Žalec) in Urška Lesnik (I. gimnazija v Celju) so najprej predstavile svoje izkušnje s tujejezičnimi učenci in dijaki v šolski praksi. Spregovorile so o izzivih, pred katere so postavljene v delu z učenci, ki k nam prihajajo iz tujega okolja. Ravnateljica Osnovne šole Lava, mag. Marijana Kolenko, je pojasnila, kakšno vlogo imajo ravnatelji pri vključevanju tujejezičnih učencev v slovenski izobraževalni sistem, dr. Mihaela Knez pa je predstavila svoje izkušnje in delo na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ob tem pa se je dotaknila tudi problematike slovenskega šolskega sistema nasploh. Visokošolska profesorica na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru in predsednica državne komisije za splošno maturo, dr. Marina Tavčar Krajnc, je spregovorila o delu s študenti, ki v okviru izmenjav prihajajo od drugod, pa tudi o maturi, ki je za dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik, kljub nekaterim (manjšim) prilagoditvam enaka kakor ostalim, saj je ta pogoj za vpis na visokošolski študij.
Po zelo zanimivi medsebojni izmenjavi mnenj, stališč in pogledov so gostje v zaključku okrogle mize izrazile še sklepno misel o tem, ali smo v dandanašnjih zelo spremenjenih geopolitičnih razmerah tako mi kakor tudi tisti, ki prihajajo k nam od drugod, zares prilagojeni, razumljeni ali pa utesnjeni. Podale so tudi svoje predloge sistemskih izboljšav, ki se zdijo nujne ne le za čim boljše usvajanje znanja slovenskega jezika, temveč tudi za dobro vključevanje v slovenski kulturni prostor. Okrogla miza je zelo široko odprla problematiko slovenščine kot drugega jezika v šolah, poslušalci pa smo se strinjali, da bi tako zanimiv pogovor lahko poslušali še dlje in še ob kateri drugi priložnosti.
Ana Lavbič
