V ponedeljek, 10. 11. 2025, so si dijaki 4. ST, 4. NS in 4. NTM ogledali železarno in jeklarno voestalpine Stahl Donawitz v mestu Donawitz, ki leži v Avstriji, približno 60 km severozahodno od Gradca. V Donawitz smo prispeli okoli 10.30 in takoj so nas povabili v stavbo, ki je namenjena obiskovalcem podjetja. Naredili so nam topel sprejem. Najprej smo poslušali polurno predavanje in video predstavitev podjetja. Sporazumevali smo se v angleščini. Začudil sem se, da dijaki dobro razumejo tudi strokovne izraze. Železarna proizvede preko milijon ton jekla in se ponaša s 140-letnimi izkušnjami. Pred ogledom železarne je vsak dobil čelado, obleko, očala in slušalke. Najprej so nas seznanili z odprtim kopom rude in vseh sestavnih elementov plavža, nato smo obiskali komandno sobo za upravljanje plavža. Sledil je ogled tirničnega prevoza taline iz plavža do valjarne oz. predelave tekočega jekla v polizdelek. V podjetju se nahaja tudi parna elektrarna, ki zadošča za njihove potrebe. Podjetje ima možnost izdelati preko 120 vrst tirnic, ki jih izvažajo po vsem svetu. Poleg tega izdelujejo tudi okrogle in pravokotne ingote ter žico. Del valjarne, ki smo ga videli, je sodobno opremljen s stroji za valjanje polizdelkov. Pokazali so nam tudi skladiščenje in rokovanje s profilnimi valji (premer valja do 1,6 m), ki se uporabljajo za valjanje jekla. Naš štirikilometrski sprehod po podjetju smo zaključili z vprašanji, na katere so vodiči odgovorili hitro in nazorno. Nato je sledilo prisrčno slovo in povabilo na ponovno srečanje. Omenili so tudi možnost zaposlitve v njihovem podjetju.
Po vsej verjetnosti pa so to še zadnja leta, ko so plavži še prisotni v Evropi in po svetu, saj jih bo v kratkem popolnoma izpodrinil zeleni prehod na direktno redukcijo železove rude z vodikom. V železarni Donawitz bodo prehod na zelene tehnologije pridobivanja jekla začeli leta 2027, ko se bo končalo delovanje prvega plavža, drugega pa nameravajo ugasniti nekaj let za njim. V sklopu železarne že gradijo obrat z elektroobločno pečjo za taljenje gobastega železa, ki je pridobljeno z direktno redukcijo železove rude.
V plavžu deluje redukcija železove rude s pomočjo ogljika, ki pride iz premoga (koksa). Železova ruda je v glavnem sestavljena iz železovih oksidov (Fe2O3). Da pridobimo železo, ga je potrebno ločiti od kisika. Ogljik iz koksa se veže s kisikom v rudi in se v obliki ogljikovega monoksida (CO) in dioksida (CO2) izpušča v atmosfero. Tona koksa pri izgorevanju proizvede 2–3 tone toplogrednih plinov, zato je zaradi okoljskih vidikov in očitnega naraščanja potrebe po jeklu potrebno to tehnologijo nadomestiti z drugo.
Direktna redukcija železove rude s pomočjo vodika pa je sodobna tehnologija pridobivanja železa iz rud in je pilotno že vzpostavljena na več delih v Evropi. Ena takih se trenutno gradi v največji železarni v Duisburgu v Nemčiji. Pri tem procesu se namesto ogljika izvaja redukcija z vodikom. Vodik z visoko temperaturo (okoli 1000 °C) se vpihuje v jaškasto peč, kjer se nahaja ruda v obliki briket. Vodik prehaja skozi rudo in se veže s kisikom v njej ter skupaj z njim tvori vodno paro, ki se jo v nadaljnjem postopku kondenzira in prečisti, odvečen vodik pa se vrača nazaj v tokokrog. Ta tehnologija skoraj nima vpliva na okolje, zato se železo, pridobljeno na ta način, imenuje ”zeleno železo”.
Zapisal:
Tomaž Tivadar
