V torek, 21. januarja 2025, se je poln avtobus škofijcev odpravil v Ljubljano na ogled težko pričakovane pošastne monodrame »Meduza«. Po prihodu smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za sprehod po ljubljanskih ulicah in ogled živahnega centra, ob 20:00 pa je sledila gledališka predstava: Meduza, ki jo iz starodavnih mitov poznamo kot ostudno pošast, ki ima strašljive kače namesto las in s svojim grozljivim pogledom nedolžne žrtve spreminja v kamen, nam je spregovorila o svoji življenjski zgodbi in nam obrazložila izvore različnih legend.
Z vidika latinistov lahko rečemo, da nas je predstava prepričala v prvi vrsti zaradi vsesplošnega zanimanja za grško-rimske mite in legende, ki še dandanes burijo domišljijo. Ne bomo zanikali, da smo bili pred samim začetkom predstave malce v dvomih, saj je bila za večino od nas to prva monodrama. Vsi naši predsodki pa so hitro usahnili, saj je igralka poskrbela za izredno interpretacijo zgodbe in nam je s svojimi neverjetnimi sposobnostmi predstavila ta pošasten mit na prefinjen način – iz razpleta zgodbe smo namreč izvedeli resnico, kako se je postopoma izoblikovala zgodba o Meduzi kot “pošasti”: dekle, ki jo je v Ateninem svetišču posilil bog Pozejdon, je za povrh utrpela še maščevanje boginje, ker je oskrunila njen sveti prostor. Nekatere izmed nas je navdušila tudi domišljena scena, ki je igralki pomagala ponazoriti njeno pripoved. Ogled bi zato zagotovo priporočili tudi ostalim sošolcem, ki se tokrat niso odločili za obisk gledališča, saj je monodrama vsebinsko in vizualno izredno zanimiva in poučna.
dijaki 3. letnika
