Branje je veselje
Teden je minil v znamenju bralne kulture, saj smo v sredo, 4. marca, obeležili rojstni dan Josipa Jurčiča, po katerem se naša šola tudi imenuje. Dan kasneje smo praznovali še dan branja, ki ga letos obeležujemo prvič.
Branje je bla bla bla
Dijakom treh oddelkov 2. letnika smo razdelili listke, na katere so zapisali svoj prvi vtis, ki ga v njih vzbudi beseda branje.
Med mislimi je bilo kar nekaj (34) izrazito negativnih, iz česar lahko sklepamo, da del dijakov branje dojema kot obveznost, ki jo morajo opraviti zaradi šole. Nekaj primerov tega:
Branje je:
– mučenje,
– zapravljanje časa,
– obveznost,
– smrt,
– muka,
– čmarno,
– Auschwitz.
Najbolj pogost zapis je bil, da je branje ‘dolgčas, dolgočasno’ (16) .
Najbolj domiseln zapis v zvezi z branjem se je glasil:
– ‘Historično zastarel način za učenje neandertalskih metod. Že zdavnaj iz mode in zelo neuporabno.’
Po drugi strani pa so zapisom, da je branje dolgčas, nasprotovali pozitivni zapisi – bilo jih je 37, in sicer je na enem od njih pisalo, da ‘branje dolgčas preganja’, precej več dijakov pa branje povezujejo z znanjem in učenjem (13).
Ostali zapisi v prid branju so se glasili:
– sprostitev,
– domišljija,
– zabava,
– znanje,
– širjenje obzorja,
– iskanje rešitev.
Najlepši zapis se je glasil:
‘Možnost, da lahko živiš veliko različnih življenj namesto le enega.’
Nekaj je takšnih, ki jih ni mogoče šteti ne k pozitivnim ne negativnim. (4)
– Pripovedovanje zgodbe.
– Odkrivanje zgodbe / vživljanje se v zgodbo.
– Gledanje / analiziranje črk / besed, ki jim daješ pomen.
– Ko nekdo prebere neko besedilo in mu mogoče postane všeč.
En zapis pa je mogoče šteti tako pozitivnega kot negativnega:
‘Muka, če je v slovenščini, dobr’, če so angleške knjige.’
Prevladali so torej pozitivni zapisi, ki jih je bilo 37 od 76, negativnih pa je bilo 34.
