Dijaki 2. a in 2. z so januarsko dopoldne preživeli v Novi Gorici in imeli možnost pridobiti izkušnje, za katere so bili v zadnjih letih prikrajšani.
Obiskali so namreč Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki se ponaša s čudovitim prostorom in številnimi dejavnostmi za vse obiskovalce, ter si ogledali tragedijo Trojanke, Evripidovo dramo, ki so jo na klasični, a hkrati sodobni način postavili v SNG Nova Gorica.
Dijaki so bili zadovoljni, številni so ob evalvaciji izrazili pozitivno presenečenje, nekateri so bili prvič v gledališču po več letih.
Žana Polh, dijakinja 2. z, je napisala:
Predstava mi je bila všeč. Sama je v prostem času verjetno ne bi šla gledat, zato sem vesela, da smo odšli s šolo. Sicer mi ni bil najbolj jasen tisti del na koncu, ko so na odru predvajali posnetek neke ženske. Mislim, da so se igralci potrudili in dobro odrezali, čeprav bi lahko bolj izpostavili svoja čustva in to bolečino (v filmih je to boljše prikazano, verjetno tudi zato, ker lahko neki prizor večkrat ponovijo in dodajo efekte). Menim, da je bila glasba zelo dobra, saj je bila napeta, dramatična in nas je tudi presenečala z nenadnimi poki, kar je predstavo naredilo razburljivejšo. Kostumi so bili tudi značilni za tisti čas. Zanimivo je to, da je ena igralka imela na roki tatuje in mislim, da je to dodalo kanček modernosti iz sedanjega časa, prav tako kot tudi igralca bogov na začetku, ki sta bila oblečena v oblačila iz današnjega časa. Zamislili so si tudi dobro sceno, ki vseeno spominja na sodobnost (npr. ladijski zabojnik, ki predstavlja ladjo za zasužnjene Trojanke). Predstava je bila dobra, tudi zato, ker so dobro prikazali Trojanke po vojni, njihove misli, čustva, usodo in kaj se je takrat dogajalo.
Nekateri dijaki iz 2. a pa so napisali:
Zanimiva predstava, ki sproži razmišljanje, kar pa je že pričakovano pri tragediji. Igralska zasedba je bila dobra in usklajena.
Najbolj me je presenetil plesalec, ki je bil kip.
Nisem vsega razumel, po premisleku mi je bilo več stvari jasnih.
Všeč so mi bili vizualni ter zvočni dodatki.
Bolj kot sem gledal, bolj sem razumel trpljenje Trojank.
Predlagal bi, da bi se v predstavo vključilo manj megle in dima (bili smo v 1. vrsti), vse drugo je bilo odlično. Lahko bi bilo več podobnih ekskurzij pri slovenščini.
Gledališka predstava je bila polna strasti, presenečenj, žalosti in glasnega govorjenja. Dalo se je dobro vživeti v like.
Poskrbljeno je bilo za nepozabno izkušnjo.
Všeč mi je bilo, čeprav sam nisem obiskovalec gledališč.
