V petek, 25. aprila 2025, smo se dijaki programa Predšolske vzgoje odpravili na obisk Tretje osnovne šole v Slovenj Gradcu. Z ogledom šole smo pričeli ob 7.30.
Najprej smo vstopili v njihovo telovadnico, kjer nas je prijazno sprejela gospa, ki je zaposlena na šoli. Predstavila nam je njihov vzgojno-izobraževalni program, opisala potek šolskega dne in metode dela. Medtem se nam je pridružil tudi en razred učencev, ki so se nam vsi po vrsti predstavili.
Izvedeli smo veliko zanimivega o njihovem delu z mladostniki s posebnimi potrebami. Nekateri izmed njih so po zaključku šolanja zmožni zaposlitve, drugi ostanejo doma, tretji pa nadaljujejo izobraževanje v srednjih šolah s prilagojenim dvoletnim programom. Tisti, ki nimajo možnosti zaposlitve ali bivanja doma, so vključeni v posebne zavode. Kljub izzivom pa so mnogi izmed teh učencev zelo inteligentni, nadarjeni in uspešni na različnih področjih.
Učenci se udeležujejo tudi različnih tekmovanj, ki so prilagojena njihovemu znanju in sposobnostim – podobno kot v drugih osnovnih in srednjih šolah. Še posebej radi se ukvarjajo s športom in kuhanjem; večkrat pripravijo tudi malico za učitelje.
Razredi so manjši, kar omogoča bolj individualiziran pristop in boljšo podporo posameznim učencem. Zelo radi ustvarjajo na različne načine, pogosto se udeležujejo tudi izmenjav v okviru programa Erasmus in obiskujejo tematske tabore. Če jih kdo na ulici začudeno pogleda, se prijazno odzovejo in razložijo, kdo so in kaj počnejo.
Gospa in njen razred so nam nato razkazali še preostale prostore šole. Učilnice so manjše, a prijetne in prilagojene potrebam učencev. Posebej ponosni so na kuhinjsko učilnico, ki jim je najljubša, saj zelo radi kuhajo. V likovni učilnici ustvarjajo raznolike umetnine, ki jih ponosno razstavijo na šolskih hodnikih. Ogledali smo si tudi tehnično učilnico in posebno sobo za pomirjanje, kjer se učenci lahko umirijo in sprostijo.
Obiska Tretje osnovne šole sem se zelo veselila, saj me je resnično zanimal njen program in potek pouka. Ko smo prispeli v telovadnico, nam je prijazna gospa predstavila šolo, povedala veliko o učencih, njihovih talentih in interesih. Vse skupaj mi je bilo zelo zanimivo.
Še posebej me je navdušilo, ko so se nam pridružili učenci, se nam predstavili in delili, kaj najraje počnejo, na katera tekmovanja hodijo in katere nagrade so že prejeli. Zelo lepo se mi je zdelo, da šola omogoča sodelovanje na tekmovanjih tudi otrokom s posebnimi potrebami – na način, ki jim je prilagojen. Z vključevanjem vseh otrok v različne dejavnosti šola resnično izkazuje svojo odprtost in srčnost.
Ko je eden izmed učencev prišel nekoliko kasneje, me je ganilo, da ga ni bilo sram pristopiti do vsake izmed nas, ki smo sedele v prvi vrsti, nam podati roko in se predstaviti. Zaradi tega je bil tudi sam zelo vesel.
Ob ogledu šole, ki so nam ga pripravili učenci, je bilo čutiti njihovo navdušenje – še posebej pri Patriciji, ki nas je vodila. Ko so nam pokazali svoje najljubše učilnice, so bili nadvse ponosni, predvsem na likovno učilnico in kuhinjo.
Na koncu smo obiskali še razred, kjer so štirje učenci imeli pouk umetnosti. Zelo so se razveselili našega obiska, še posebej dva fanta, ki sta objela dve dekleti – eden izmed njiju je poznal našo Manco. Ko sta ju objela, se jima je dan očitno polepšal. Bila sem vesela in ponosna, saj ju ni bilo sram izkazati čustev kljub številnim neznanim obrazom v prostoru.
Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu in srcu – zaradi topline, iskrenega veselja učencev in prijetnega vzdušja, ki sem ga doživela med obiskom.
Eva Gruber, PV2
