Na SŠSB smo dijaki 4. a in 4. b pripravili pogovor s Tino Vrščaj, avtorico maturitetnega romana Na Klancu. Dogodek ni potekal kot klasični intervju, saj smo dijaki s svojimi vprašanji in razmišljanji sami usmerjali pogovor. Uspelo nam je ustvariti sproščeno, a hkrati poglobljeno razpravo, v kateri smo odpirali teme iz romana in jih povezovali s sodobnim življenjem.
Pogovarjali smo se o odnosih med ljudmi v romanu in tudi širše, o vprašanju starševstva in materinstva, o občutku osamljenosti v času tehnologije ter o tem, zakaj se ljudje danes pogosto oddaljimo drug od drugega, čeprav smo ves čas povezani. Poseben del pogovora smo namenili tudi nekoliko provokativnim vprašanjem, s katerimi smo na nek način stopili v vlogo kritikov romana. Tina Vrščaj je naše pomisleke sprejela zelo mirno in odprto. Poudarila je, da literatura ni namenjena podajanju enostavnih odgovorov, ampak predvsem temu, da vsakemu človeku posebej nastavi ogledalo in ga sooči s vprašanji, ki so pogosto neprijetna, a resnična.
Dijake nas je roman navdušil predvsem, ker prikazuje življenje sodobnega človeka. Čeprav naslov takoj spomni na Cankarjev roman Na klancu, roman ne govori več o isti revščini kot nekoč, ampak o drugačni odtujenosti današnjega človeka. Tudi sama avtorica je poudarila, da jo zanima predvsem človek v svetu, ki izgublja ravnovesje z družbo, naravo in s samim seboj. Čeprav so na nekaterih mestih v romanu podobnosti s Cankarjevim romanom namenske, je avtorica poudarila, da je s Klancem želela v prvi vrsti predstaviti kraj, kjer je nekoč živela. Marsikoga od nas je roman spodbudil tudi k razmišljanju o uporabi tehnologije, kar je morda od vseh tem, ki jih avtorica navaja v romanu, za nas najaktualnejše. Nagovorilo nas je dejstvo, da mobilne naprave povzročajo odtujenost med ljudmi in s tem uničenje odnosov.
Srečanje s pisateljico nam ni prineslo le boljšega razumevanja romana, ampak tudi dragoceno popotnico za torkov maturitetni esej. Eseja tako nismo pisali le z znanjem o osebah, motivih in slogovnih sredstvih, ampak z občutkom, da za besedami stojijo globlja, resnična vprašanja našega časa. Ko avtorja spoznaš v živo, literarni liki postanejo bolj resnični. Osebna izkušnja nam je omogočila, da o romanu nismo pisali le teoretično, temveč z razumevanjem in lastnim kritičnim razmišljanjem.
Gaja Ganzitti in Katarina Šela, 4. a
Avtorici fotografij sta Marja Bučar in Katarina Šela, 4. a
