“O Vrba! Srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta …” je v enem izmed svojih sonetov zapisal slovenski pesnik, France Prešeren, čigar praznik praznujemo vsako leto 8. februarja.
Na naši šoli smo letos praznik obeležili z obiskom dveh znanih slovenskih pisateljic, Mateje Gomboc in Nataše Konc Lorenzutti. Prva je predstavila svojo pisateljsko izkušnjo, predvsem nagrajeni roman Balada o drevesu, dijakom prvega in četrtega letnika, z drugo pa smo imeli srečanje dijaki drugega in tretjega letnika. Nekatere dijakinje smo prebrale njeno knjigo Beseda, ki je nimam in o delu pripravile nekaj vprašanj. Avtorica nam je s strastjo in žarom v očeh razlagala ozadje zgodbe, ki se nanaša na Lebensborn (nacistični program, ki si je prizadeval za čim več otrok arijske rase – v ta namen so celo kradli dojenčke, starši pa poslali v Auschwitz). Govorila nam je o nastanku romana, izvoru naslova, vključila je nekaj zanimivih pogovorov z ljudmi, ki so bili kot dojenčki ukradeni in odtujeni biološkim staršem. O tem bo govoril tudi dokumentarni film, ki ga že pripravljajo. Pripovedovala nam je o pisateljskem poklicu, svojih prigodah in izkušnjah.
Nikoli se ne zavedamo, kako smo lahko srečni, da vemo, kdo smo, kdo so naši starši, dedki, babice. Da poznamo svoje korenine. Marsikdo tega nima. Marsikdo bi dal vse, da bi vedel, od kod izvira in »kje stoji hiša njegovega očeta«.
Nika Mravlja, 3. c
