Mladi raziskovalci evropske dediščine

NATEČAJ MLADI RAZISKOVALCI EVROPSKE DEDIŠČINE 2023/2024

Bi rad/a postal/a ambasador/ka evropske dediščine?

 

Postani pripovedovalec/ka zgodb, pokaži, kaj pomeni dediščina za tvojo generacijo in jo deli s preostalo Evropo! Natečaj je odprt od 1. septembra 2023 do 28. februarja 2024. 

 

Mladi raziskovalci evropske dediščine je natečaj za otroke in mlade, ki spodbuja raziskovanje, odkrivanje in izražanje kulturne dediščine. Otroci in mladi igrajo ključno vlogo v prihodnosti varstva in promocije dediščine ter so dragocen vir ustvarjalnih idej in prispevkov na področju dediščine nasploh. Natečaj je priložnost, da raziščeš svojo okolico, spoznavaš zanimivosti svoje države in jo predstaviš svetu.

 

Osrednji cilji natečaja so: zbrati izkušnje in zgodbe o tem, kako otroci in mladi razumejo evropsko razsežnost svoje lokalne dediščine (to lahko vključuje materialno dediščino, kot so spomeniki in zgradbe, značilnosti naravne krajine, ali nematerialno dediščino, ki si jo deli skupnost, kot so ples, petje ali lokalne kulturne tradicije).

 

Kdo so lahko mladi raziskovalci evropske dediščine?

 

Vse skupine mladih ali mladi posamezniki, ki živijo v sodelujočih državah, ki so v času oddaje prispevkov mlajši od 18 let in jih zanima opazovanje, raziskovanje in sodelovanje v okolju in dediščina, ki jih obdaja.

 

Prijave so odprte za dve starostni kategoriji – od 6 do 11 let in od 11 do 17 let.

 

Za nagrado se lahko potegujejo le prispevki skupin. Posamezniki lahko kljub temu oddajo svoja dela, ki bodo objavljena na spletni strani EHD.

 

Mladi raziskovalci evropske dediščine

 

Kako sodelovati?

 

Organizirajte aktivnost s skupino mladih, v starostnih kategorijah 6-11 in/ali 11-17 let, na temo mladi raziskovalci evropske dediščine #HeritageMakers. Pri tem se osredotočite na vprašanje o tem, kaj je vaša evropska dediščina.

 

Pomembno je tudi, da vas vodijo uspodobljeni mentorji. Mentorji naj mlade poskušajo usmeriti k raziskovanju dediščine, namesto da bi jim govorili, kaj dediščina je in kaj ni. Vloga mentorja je identificirati skupine otrok, ki jih zanima dediščina, jih seznaniti z njihovo okoliško lokalno dediščino in zagotoviti, da se dejavnost izvaja v skladu s politiko Sveta Evrope za zaščito otrok. Mentorji morajo prav tako upoštevati, da morajo biti mladi sami avtorji dela, saj je to njihova priložnost, da se izrazijo.

 

Rezultat dejavnosti nato predstavite v obliki video posnetka (do 5 minut) oz. v obliki fotografije, slike, risbe ali pri tem uporabite drug vizualni medij, izdelek pa naj bo opremljen z opisom, ki ni daljši od 800 besed.

 

Prispevek skupine nato naložite na spletno stran, namenjeno projektu (obrazec bo aktiven od 1. septembra) s podrobnostmi o udeležencih.

 

Vprašanja, ki so vam lahko v pomoč med postopkom raziskovanja:

  • Kaj vam pomeni dediščina?
  • Kaj veste o evropski dediščini?
  • Kakšno zgodbo o Evropi lahko vidite v dediščini okoli vas?
  • Kaj je najbolj zanimiva značilnost vaše lokalne dediščine in ali je edinstvena za vaše kulturno okolje ali jo delite z drugimi državami?
  • Kako predstaviti zgodbo v sliki in besedi?

 

Zmagovalci bodo razglašeni maja 2024!

 

Natečaj poteka pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije.

 

Pridruži se tudi ti in postani mladi raziskovalec evropske dediščine!

 

Vir: Dnevi evropske kulturne dediščine

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Poklic se predstavi:

Socialni delavec

Socialni delavec

Smer se predstavi:

STROJNI TEHNIK – PTI

STROJNI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...