Iskrene čestitke našemu nekdanjemu dijaku, Gregorju Božiču, prejemniku nagrade Prešernovega sklada.
Z velikim veseljem spremljamo izjemne dosežke ter ustvarjalni prispevek, ki bogati slovenski kulturni prostor.
Ponosni!
Znani so Prešernovi nagrajenci za leto 2026. Med njimi je tudi naš domačin, Gregor Božič, režiser in direktor fotografije. Prejel je nagrado Prešernovega sklada.![👏]()
![👏]()
![👏]()
Upravni odbor Prešernovega sklada je v obrazložitvi nagrade zapisal:
Scenarist, režiser in direktor fotografije Gregor Božič se je kot avtor na mednarodni zemljevid filma zapisal že s študijskimi filmi in s celovečernim prvencem, a zadnji leti njegovega ustvarjanja sta še zlasti opazni in filmsko ter fotografsko prodorni. Trije filmski projekti, na katerih je uresničeval svoj edinstveni in pretanjeni umetniški pogled, so premiere doživeli na najpomembnejših svetovnih festivalih (mdr. Cannes in Rotterdam), prejeli najvišja priznanja in dosegli tudi izjemen uspeh pri občinstvu.
Kot režiser, direktor fotografije, soscenarist in somontažer je leta 2025 ustvaril kratki film Navadna hruška, ki na gledalca deluje na več čutnih in miselnih ravneh. Z izrazito filmskim jezikom poetično in hkrati zelo konkretno, ostro in duhovito nagovarja intimne in skupnostne čustva ter spomine in spodbuja razmislek o trajnosti, dediščini ter človekovem odnosu z zemljo, Zemljo … in s filmom.
Kot direktor fotografije je podpisal udarna filma Človek, ki ni mogel molčati (Nebojša Slijepčević, 2024) in Fiume o morte! (Igor Bezinović, 2025) in s preciznim razmislekom o fotografiji ojačal samosvoji avtorski poetiki, vsebini in sporočila obeh filmov. Kritike in obrazložitve nagrad za filma praviloma ne prezrejo tudi vrhunske in inovativne fotografije Gregorja Božiča.
Božič se, enako predano kakor s filmom, ukvarja tudi z raziskovanjem starih sadnih sort ter z njimi povezano kulturno dediščino. Zasnoval je vzorčni sadovnjak v vasi Kojsko (v letu 2025 odprt za javnost) ter uredil monografsko publikacijo Sadje sonca. Delo na tem področju Božič ustvarjalno povezuje s svojo umetnostjo v obliki umetniško-naravovarstvenih projektov, v letu 2025 tudi s svojo prvo samostojno fotografsko razstavo v Sloveniji Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času (v Koroški galeriji likovnih umetnosti), ki ponazarja preplet naravne in kulturne krajine ter konflikt med naravo in človekovim racionaliziranjem okolja.
Gregor Božič sodeluje tudi v programu European Capital of Culture 2025 Nova Gorica – Gorizia
Za osvojeno nagrado mu iskreno čestitamo in mu želimo uspešno delo tudi v bodoče!
Vir: Mestna občina Nova Gorica (Facebook)
foto: Mateja Pelikan
