V oktobru smo se 2., 3. in 4. letniki programa naravovarstveni tehnik podali na strokovno ekskurzijo. Najprej smo se odpravili v naravni rezervat Ormoške lagune.
Ogledali smo si Ormoško jezero, ki je umetno akumulacijsko jezero na reki Dravi in leži JV od Ormoža na meji med Slovenijo in Hrvaško. Nastalo je z zajezitvijo leta 1975 za potrebe hrvaške hidroelektrarne Varaždin, do koder je speljana voda po nekaj kilometrskem obvodnem kanalu. Je eno največjih akumulacijskih jezer v Sloveniji, malo manj kot polovica površine pripada Sloveniji, preostanek pa Hrvaški. Meja med državama na tem mestu še vedno sledi nekdanjemu toku Drave pred zajezitvijo.
Po ogledu jezera smo se podali v rezervat. Območje je prodnato in od leta 1992 zavarovano z občinskim odlokom. Ogledali in sprehodili smo se po nižinskem poplavnem gozdu, to je prilagojen tip gozdov, kjer je nivo podtalnice visok.
V takih gozdovih najdemo topole, predvsem beli topol, vrbe in tudi brest. V tem gozdu se ne opravlja izrazitih sečenj.
V takem nižinskem poplavnem gozdu najdemo veliko vrst ptic kot so: brglez, dolgorepka, taščica in dlesk.
V mlakah, ki so ostale po nekdanjih poplavah lahko opazimo vodno lečo.
Nato smo odšli v lagune, kjer smo opazili bazene, kamor se je stekala odpadna voda iz časov Tovarne sladkorja Ormož. Rezervat spada pod območje Drava Natura 2000. Tukaj značilna vrsta ptice je velika bela čaplja. Ormoške lagune so tudi selitvena postojanka. V njih poteka tudi monitoring ptic z obročkanjem.
V tem tipu mokrišča uspeva več vrst rastlin kot so: navadno trstičje, lokvanj, rumeni blatnik in veliki rogoz.
Z daljnogledom smo si ogledali laboda, sivo čapljico, kormorana in pa vodomca, ki je naša najbolj obarvana ptica.
V Ormoških lagunah se trudijo ohraniti suhe travnike, ki ne potrebujejo intenzivne oskrbe.
Po ogledu Ormoških lagun, smo se podali na Ptujsko jezero, kjer je imel naš sošolec in navdušeni ornitolog Žan kratko predavanje o samem Ptujskem jezeru in življenju na njem.
Ptujsko jezero je s 346 ha največje slovensko umetno jezero. Nastalo je z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem (1978). Služi kot akumulacija za hidroelektrarno Formin, pa tudi kot rekreacijska površina za veslanje, jadranje, deskanje in ribištvo, del vode pa teče po stari strugi reke Drave.
Jezero je dolgo 7,3 km, v najširšem delu je široko 1,2 km in globina jezera je 12 m. Volumen jezera je 20 milijonov m³.
Žan nam je z ornitološkega vidika razložil, da lahko na Ptujskem jezeru med drugim opazimo rečnega galeba, različne vrste rac, malega, čopastega in črnovratega ponirka, z bistrim očesom pa je možno opaziti tudi kormorana, ki se potaplja. Slišali smo, da so zgradili štiri umetne otoke na katerih gnezdijo predvsem čigre.
Po ogledu Ptujskega jezera smo odšli še na sprehod v Krajinski park Šturmovci, ki je na nek način otok, ki ga na enem koncu omejuje Ptujsko jezero na drugem koncu pa reka Drava.
Po ogledu Krajinskega parka Šturmovci je sledila pot domov.
Zapisal: Matija Bobek, 3.aNT
Fotografije: Simon Gračner
