Naravoslovni ITS 3 ponuja smernice zdravega prehranjevanja

Naravoslovni ITS 3 ponuja smernice zdravega prehranjevanja

V sklopu naravoslovnega ITS-a smo dijaki 3. letnikov 15. 11. 2024 ponovno gostili predstavnice Centra za krepitev zdravja. Tokrat sta nas obiskali dietetičarki, ki sta nam predstavili pravilne smernice zdravega prehranjevanja. Namen njunega predavanja je bil poudariti, katere snovi telo potrebuje v večjih količinah in katerih naj bi uživali manj.

Določanje prehranskih potreb je odvisno od številnih dejavnikov, kot so spol, starost, telesna teža, višina, stopnja fizične aktivnosti, zdravstveno stanje in naš glavni cilj (npr. izguba teže, pridobivanje mišične mase ali izboljšanje zdravja). Pri prehranjevanju so ključnega pomena raznovrstnost, uravnoteženost, pravilna izbira živil, hidracija, ustrezen ritem obrokov in prilagodljivost prehranskih navad.

Spoznali smo sedem osnovnih skupin živil, pomembnih za vsakodnevno prehrano, ter njihove pozitivne in negativne lastnosti. Ogljikovi hidrati naj bi dnevno predstavljali približno 50 % energijskega vnosa, kar pomeni 30 g na dan. Sadje in zelenjava: Priporočljivo je zaužiti pet porcij na dan, pri čemer je pomembno izbirati sezonsko, lokalno in raznobarvno zelenjavo ter sadje. Mleko in mlečni izdelki: Ti so ključni za vnos kalcija, ki pomaga pri gradnji in ohranjanju kosti. Izogibati se je treba sladkanim izdelkom ter posegati po nesladkanih. Beljakovine (meso, ribe, jajca): Naj bodo kakovostne, tako živalskega kot rastlinskega izvora, in naj predstavljajo 10–15 % dnevnega energijskega vnosa. Maščobe (20–30 % energijskega vnosa): Prednost dajmo nenasičenim maščobam, ki so koristne za zdravje, ter se izogibajmo trans maščobam. Hidracija: Dnevno moramo zaužiti vsaj tri litre tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja, da preprečimo dehidracijo, ki povzroča glavobol, utrujenost in druge težave. Pravilna izbira živil: Uravnotežena prehrana vključuje pravo razmerje med hranili in pravilno pripravo hrane. V drugem delu predavanja smo se posvetili praktičnim dejavnostim. Razdelili smo se v skupine in zasnovali idealne obroke za celoten dan – od zajtrka, dopoldanske malice, kosila, popoldanske malice do večerje. Pri načrtovanju smo upoštevali smernice, kar je pripeljalo do kreativnih in zanimivih rešitev. Kasneje smo se premaknili v računalniško učilnico, kjer smo izdelali 14-dnevne jedilnike in jih vnesli v poseben program za analizo prehranskih navad. Ta nam bo pomagal prepoznati pomanjkljivosti in možnosti izboljšav v naši prehrani.

Današnje predavanje nam je na preprost in razumljiv način osvetlilo pomembnost pravilne in uravnotežene prehrane za naše zdravje in dobro počutje.

Sara Defrančeski in Uli Smerdel

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Novo mesto

Gimnazija Novo mesto

Poklic se predstavi:

Etnolog

Etnolog

Smer se predstavi:

DIMNIKAR – SPI

DIMNIKAR – SPI

Novice iz uredništva:

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

Pomembnejša ko je naloga, več pritiska lahko občutimo ob njej.   Referat, prijava na natečaj, pomemben test ali odločanje o nadaljnjem šolanju lahko vzbudijo dvom, ali bomo nalogi kos. Če ne vemo, kako začeti, ali se bojimo slabega rezultata, včasih začetek vedno...

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

Občinske štipendije nimajo enotnih pogojev, zneskov ali prijavnih rokov.   Nekatere občine podpirajo nadarjene dijake, druge dijake iz socialno šibkejših gospodinjstev ali tiste, ki se izobražujejo za poklice, potrebne v lokalnem okolju.   Zato je pri...

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

Žvečenje, smrkanje, klikanje s pisalom ali ponavljajoče se tapkanje nekateri skoraj ne opazijo, druge pa lahko hitro spravijo ob živce.   Podobno velja za škripanje krede po tabli in druge neprijetne zvoke, ob katerih se zdrznemo ali začutimo napetost v telesu....