Dijaki in dijakinje 3. letnika programa predšolska vzgoja imajo v učnem načrtu tri tedne praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu, kjer se srečajo z delom vzgojiteljev v vrtcih. Ker pa na šoli sodelujemo v projektih Erasmus+, je imelo 13 dijakinj možnost, da so del PUD-a opravile v tujini, in sicer v mestu Granada na jugu Španije. Njihova mobilnost je trajala dva tedna, nato pa jih je čakal še teden dni PUD-a v slovenskih vrtcih.
Dijakinje sta na delo v Španijo spremljali dve učiteljici, ki sta ob delu spremljevalk v španskih vrtcih spremljali delo španskih vzgojiteljev (senčenje na delovnem mestu). V Španijo so odpotovali 4. marca in se vrnili 18. marca 2023.
Poleg dela v vrtcih so projektni partnerji za udeleženke mobilnosti pripravili številne izlete po Granadi in njeni neposredni okolici. Prav tako so si ogledali svetovne znamenitosti Granade, Sevilje in Malage. Za lažjo komunikacijo so opravili kratek tečaj osnov španskega jezika.
Profesorici Mojca Muhič in Nives Kotnik, ki sta spremljali dijakinje, povzameta: »Prav vsi udeleženci mobilnosti smo opazili velike razlike med slovenskimi in španskimi vrtci. Kar nas je najbolj presenetilo, je bilo to, da otroci v španskih vrtcih ne odhajajo na sprehode ali se igrajo v naravi, ampak ves svoj čas preživijo v igralnicah. Prav tako v španskih vrtcih ni organizirane prehrane, ampak morajo za to poskrbeti starši. Higienski minimum je nižji kot v slovenskih vrtcih. Igralnice v Španiji so manjše, slabše opremljene z igračami in tudi neogrevane. Za varnost otrok ni bilo vedno najbolje poskrbljeno (npr. stopnica v igralnici, nizka varnostna ograja na visokem igralu …). Vodenih aktivnosti je manj kot v naših vrtcih in otroci imajo več samostojne igre. Kljub temu in jezikovni oviri (znanje španščine) so dijakinje v vrtcih uživale pri delu z otroki in pridobile marsikatero novo znanje in veščino. V vrtcih so jih osebje in otroci lepo sprejeli.«
Ker so dijakinje opravljale prakso v različnih vrtcih, so tudi njihovi vtisi in izkušnje razlikujejo.
Nika iz 3. BV sporoča: »Moja izkušnja iz Španije v sklopu Erasmus+ je pozitivna. Usvojila sem veliko novega znanja, različne poglede, načine učenja, spoznala sem nove kraje, učne pristope. Hostel je bil urejen in primeren za bivanje, prevozi so bili dobro urejeni, hrana je bila okusna, naš vrtec nas je lepo sprejel in bili so zelo gostoljubni. Sedaj imam drugačen pogled na vrtce, ki so pri nas. Bolj spoštujem naše metode in načine učenja, higieno, urejenost, prostornost vrtca. Izkušnje ne obžalujem in sem vesela, da sem imela priložnost vse to doživeti.«
»Obisk Španije je bila zame neverjetna izkušnja, ki bi jo z veseljem še enkrat ponovila. En teden pred tem smo bili tudi doma, zato sem imela veliko časa, da se pripravim. Prvič sem letela z letalom. Všeč mi je bil naš urnik, saj smo imeli tudi prosti čas, hkrati pa smo videli veliko znamenitosti in lepot Španije. Vrtci v Španiji in v Sloveniji se razlikujejo. V vrtcu Parchis, kjer sem opravljala PUD, sta samo dve skupini otrok. V obeh vrtcih delata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Razlika je v tem, da tam otroci ne hodijo ven oz. zunaj nimajo igral, kjer bi se lahko igrali na zraku. Higiena je slabša, saj si npr. pred obrokom ne umivajo rok. Igralnice so zgrajene na enak način kot pri nas, dan v vrtcu se pa tam začne šele okrog 9. ure,« pa je svoje misli strnila dijakinja Karina.
»V dveh tednih sem na mobilnosti v Španiji (Granadi) pridobila veliko novih in pozitivnih izkušenj kakor tudi znanj. Menim, da je bila to zame ena lepa in dobra izkušnja, ki bo mi prav tako koristila v prihodnje. Spoznala sem španski sistem dela v vrtcu, ki se razlikuje od našega. Otroci imajo veliko več proste igre in so pogosto prepuščeni sami sebi. Zanimivo in presenetljivo je, da so imeli v igralnici samo kocke in knjige. Ob praksi v vrtcu smo se udeležile številnih izletov in ogledov, ob katerih sem še posebej uživala,« je zapisala dijakinja Nika iz 3. AV.
Na koncu pa še misel dijakinje Lane: »Zelo sem vesela, da sem imela to priložnost. V Španiji sem izvedela ogromno novih stvari o državi, kulturi in njihovih vrtcih. Mislim, da se zdaj vidim v tem poklicu še bolj in imam izoblikovane predstave o svojih ciljih za prihodnost. Najpomembnejše, kar sem se naučila, je, kako se sporazumevati in igrati z otroki, četudi ne poznaš njihovega jezika, kako jim pomagati, ko jočejo. To izkušnjo si bom zagotovo zapomnila.«
