MISIJA KAKOVOSTI

Naša šola je sodelovala v epizodah Misija kakovosti. Posredujemo intervju, ki smo ga naredili na RTV: 

Mag. Silva Kastelic: »Okolje zaupanja in varnosti je v šolskem prostoru zelo pomembno za vse – tako za zaposlene kot za dijake.«

Kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja šole in ne le še ena obveznost? V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo mag. Silvo Kastelic, ravnateljico Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki s svojim kolektivom uspešno prepleta samoevalvacijo z razvojnim načrtovanjem, vizijo in vsakodnevnim delovanjem šole.
Na njihovi šoli samoevalvacija ni ločen proces ali dodatno administrativno delo, temveč integralni del strateških dokumentov, razvojnih načrtov in pedagoškega vsakdana. Na sistematičen način skrbijo, da so razvojna področja usklajena, cilji skupni, dokumenti med seboj povezani, rezultati pa uporabljeni za izboljšave, ki se dotikajo celotne šolske skupnosti.
V ospredju je sodelovanje celotnega kolektiva – učiteljev, strokovnih delavcev, vodstva in tudi dijakov. Na šoli verjamejo, da je kakovost rezultat skupnega razmisleka, preglednega načrtovanja in rednega spremljanja napredka. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zunanji strokovnjaki (npr. iz Centra RS za poklicno izobraževanje, Filozofske fakultete, Zavoda RS za šolstvo), ki šoli nudijo teoretični okvir in podporo pri oblikovanju celostnega pristopa k razvoju.
Skozi pogovor z ravnateljico mag. Silvo Kastelic izvemo, kako na šoli:
• uporabljajo samoevalvacijo kot orodje za izboljševanje kakovosti poučevanja in delovanja šole,
• skrbijo, da se samoevalvacija ne »drobi« po različnih dokumentih, ampak ostaja povezana, ciljno usmerjena in smiselno vključena v celotno načrtovanje,
• spodbujajo medpredmetno sodelovanje in deljenje dobrih praks, tudi znotraj šole – z hospitacijami in predstavitvami primerov iz prakse,
• razvijajo kulturo kakovosti kot počasen, a vztrajen proces, ki vključuje vse ravni šolskega delovanja,
• sodelujejo z lokalno skupnostjo in vključujejo glas dijakov, ki aktivno izražajo želje, sodelujejo pri organizaciji dejavnosti in sooblikujejo šolski utrip.
Pomemben poudarek epizode je tudi na uporabi standardiziranega vprašalnika EPOS, s katerim so na pobudo šolske komisije za kakovost oblikovali skupne cilje in poskrbeli, da je v proces vključen celoten kolektiv. EPOS jim ne daje le strukture in tem za razmislek, ampak tudi konkretno podporo pri razumevanju in nadgradnji lastnega dela, načrtovanju prihodnjih korakov in sledenju napredku.
Epizoda ponuja številne navdihujoče uvide v to, kako lahko samoevalvacija postane živa praksa – prepoznavna, vključujoča in usmerjena k skupnemu izboljševanju. V ospredju ni birokracija, temveč kultura sodelovanja, zavedanja in odgovornosti, ki jo skupaj gradijo vsi – od vodstva do učiteljev, od dijakov do zunanjih strokovnjakov.
Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja vsake šole in pomembno prispeva h kakovosti vzgoje in izobraževanja!

 

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Ekonomska šola Celje – Gimnazija in srednja šola

Ekonomska šola Celje – Gimnazija in srednja šola

Poklic se predstavi:

Vodja strežbe

Vodja strežbe

Smer se predstavi:

LOGISTIČNI TEHNIK – SSI

LOGISTIČNI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...