V ponedeljek, 2. junija, smo se pri predmetu LAT odpravili na terensko delo na obrežje reke Savinje, kjer smo na treh različnih lokacijah opravili meritve kakovosti vode. Lokacije, na katerih smo merili kakovost vode reke Savinje, so bile: sotočje potoka Koprivnica s Savinjo, Savinja pred jezom in Savinja za jezom.
Na vsakem mestu smo merili več fizikalno-kemijskih parametrov, med njimi temperaturo vode, pH, električno prevodnost, motnost, koncentracijo nitratov (NO3– ), amonijevih ionov (NH4+), fosfatov (PO43-), kloridnih ionov (Cl–), železovih ionov (Fe2+/3+) in celokupno trdoto. Ugotovili smo, da so bile vrednosti med posameznimi merilnimi mesti na splošno podobne, vendar smo opazili nekatere razlike, ki nam povedo več o stanju reke.
Temperatura vode se iz sotočja potoka Koprivnice s Savinjo do Savinje za jezom poviša zaradi mirnejše vode. Na koncentracijo železovih ionov (Fe2+/3+) vplivajo geološke značilnosti območja, torej vrste kamnin, skozi katere voda teče. Kamnine, bogate z železom, lahko povzročijo povečano vsebnost teh ionov v vodi. Nasprotno pa so na prisotnost nitratov (NO3– ), amonijevih ionov (NH4+), fosfatov (PO43-) in kloridnih ionov (Cl–) bolj verjetno vplivala umetna gnojila. Ta gnojila se ob dežju izpirajo v tla in posledično preidejo v reko. Ravno zato so padavine lahko pomemben dejavnik, ki vpliva na sestavo rečne vode. Pri pH vode pa smo opazili, da se rahlo spreminja. Vse vrednosti kažejo, da ima reka rahlo bazičen značaj, kar je običajno za površinske vode z nizko stopnjo onesnaževanja.
Kljub podobnim vrednostim smo ugotovili, da lahko tudi na kratkih odsekih reke pride do pomembnih sprememb v kakovosti vode.
Mia-Živa Potočnik, K1A
