V okviru projekta Erasmus+ (job shadowing) smo učiteljice Simona Sever Punčoh, Lidija Plevčak, Tatjana Trupej in Branka Vidmar Primožič od 16. do 20. marca 2026 spremljale pouk na Komercijalno-trgovački školi v Splitu. Na mobilnosti sta se nam pridružili tudi profesorici iz Francije, kar je srečanju dalo širši mednarodni značaj in omogočilo primerjavo pedagoških pristopov ter šolskih sistemov.
Na uvodnem srečanju smo sodelujoče države predstavile mesta, iz katerih prihajamo, svoje šole in izobraževalne programe. Poseben poudarek je bil namenjen primerjavi slovenskega, hrvaškega in francoskega šolskega sistema ter izmenjavi primerov dobrih pedagoških praks.
Gostitelji so nam razkazali šolo, ki jo v prihodnjem letu čaka rušitev in gradnja novega poslopja. Stavba kaže sledove minljivosti, tudi zunanji grafiti, nekoč izraz ustvarjalnosti, danes le še tiho pričajo o umetniški nadarjenosti nekdanjih dijakov. A šola seveda niso zgolj zidovi, njeno pravo srce bije v ljudeh — v dijakih in zaposlenih, ki s svojo toplino, odprtostjo in iskreno gostoljubnostjo vsak dan znova ustvarjajo prostor, kjer se človek počuti sprejetega.
Med šolama smo hitro prepoznale številne sorodnosti, ob njih pa tudi razlike, ki vsaki ustanovi dajejo njen poseben značaj. Najbolj opazna je organizacija šolskega prostora, saj je šola zaradi varnostnih razlogov ves čas zaklenjena, dijaki pa je med poukom in odmori ne smejo zapuščati. Prav tako na šoli nimajo jedilnice niti prostora za nakup malice. Pouk poteka dvoizmensko, od 8.00 do 19.45, pri čemer se dijaki tedensko izmenjujejo med dopoldansko in popoldansko izmeno. Število dijakov v njihovih razredih je normativno precej nižje kot v Sloveniji. Na šoli je redno zaposlenih 45 učiteljev, pomemben del skupnosti pa predstavlja tudi 17 spremljevalcev dijakov s posebnimi potrebami, ki s svojo predanostjo soustvarjajo vključujoče in podporno šolsko okolje.
V tednu mobilnosti smo spremljale pouk ekonomskih predmetov, poznavanja blaga, materinščine in tujih jezikov, pri čemer je vsaka učna ura odpirala novo perspektivo in ponujala drugačen utrip razrednega življenja. Opazovale smo raznolike metode poučevanja, odnose med učitelji in dijaki ter drobne trenutke sodelovanja, v katerih se rojeva pravo učenje. Posebej so nas navdušili dijaki tretjega letnika, ki so ob predstavitvi nemške pevke Nene razred napolnili z glasbo in nam v sproščenem vzdušju celo zapeli. Spoznale smo njihove učbenike in načine dela v razredu, obiskale majhno, a prijetno šolsko knjižnico ter si skupaj z dijaki ogledale razstavo o Ani Frank na Prirodoslovni šoli Split, ki je srečanju dodala tudi globlji, zgodovinski razmislek.
Posebno pozornost smo namenile strokovnim predmetom. Spremljale smo pouk trgovinskega poslovanja, maloprodaje in poznavanja blaga v različnih letnikih programov komercialist in trgovec ter opazovale, kako se znanje postopoma oblikuje v praktične spretnosti. Predstavljen nam je bil tudi sistem praktičnega usposabljanja, ki od dijakov zahteva precej samostojnosti in odgovornosti — delodajalce si morajo poiskati sami in do konca septembra predložiti njihova potrdila. Napredek dijakov učitelji spremljajo skozi redno mesečno sodelovanje z delodajalci, vendar zgolj po telefonu. Naloge, ki jih opravljajo, sledijo znanju, pridobljenemu pri pouku: v tretjem letniku spoznavajo skladiščenje, v četrtem pa procese nabave in prodaje. Prakso opravljajo v času, ki ga večina mladih namenja počitku — med počitnicami, ob sobotah, praznikih ali dopoldne pred poukom. Tako se od februarja do maja njihovo učenje preseli iz učilnic v resnične trgovine, skladišča in delovna okolja.
Gostitelji so nam ponosno predstavili tudi svoje mesto — od veličastne Dioklecijanove palače, kjer se zgodovina prepleta z vsakdanjim življenjem, do živahnega mestnega jedra, polnega glasov, korakov in mediteranskega utripa. Tudi same smo se podale na raziskovanje znamenitosti Splita in njegove okolice ter postopoma odkrivale plasti njegove bogate kulturne dediščine: skrivnostne kleti Dioklecijanove palače, Mestni muzej, Galerijo Meštrović, Pomorski muzej, razgledni hrib Marjan in stadion Poljud, kjer mesto diha z nogometom.
Spremljale smo tudi priprave na razstavo Hrvatski cvitni mrakuli, mednarodni praznik cvetja in obrtništva, ki je mesto napolnil z barvami, ustvarjalnostjo in vonjem pomladi. Sodelovala je tudi Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja, ki je v ta cvetoči mozaik dodala slovenski pečat.
Proste trenutke smo namenile odkrivanju širše dalmatinske obale. Obiskale smo slikoviti Omiš, sončno Makarsko in otok Brač, kjer modrina Jadrana, vonj morja in belina kamna pripovedujeta zgodbe o spokojnem in skoraj brezčasnem življenjskem ritmu otoških krajev.
Teden v Splitu je bil preplet strokovnega učenja, medkulturnega sodelovanja in osebnih doživetij. Izmenjava izkušenj nam je ponudila nov pogled na slovenski in hrvaški šolski sistem ter potrdila, da kakovost izobraževanja ne temelji le na prostorih in opremi, temveč predvsem na ljudeh, odnosih in pripravljenosti na sodelovanje. Ob skupnih doživetjih, pogovorih in novih izzivih se je poglobila tudi povezanost med nami. Stkale so se vezi, ki presegajo vsakdan šolskih hodnikov in ostajajo tiha, a trdna opora.
Mobilnost Erasmus+ je tako postala most med šolami, kulturami in idejami ter opomnik, da se pravo učenje pogosto zgodi prav takrat, ko stopimo iz svoje učilnice, odpremo prostor novim srečanjem in prisluhnemo svetu.
Branka Vidmar Primožič
