Maribor po svoje: Nepozaben petek dijakov 2. f

Maribor po svoje: Nepozaben petek dijakov 2. f

Dijaki 2. f smo dokazali, da znamo stopiti skupaj in uresničiti velike ideje. Celoten program našega druženja smo namreč pripravili in organizirali povsem sami. Na ta poseben dan smo se skrbno pripravljali že od začetka februarja, ko smo začeli načrtovati pot, usklajevati oglede in podrobnosti, da bi bil dogodek resnično nekaj nepozabnega.

V petek popoldne smo se tako podali na prav poseben potep po štajerski prestolnici. Pod sloganom “MARIBOR PO SVOJE” smo raziskovali skrite in manj skrite kotičke mesta, se učili o zgodovini in se predvsem neizmerno zabavali.

Našo pot smo začeli z obiskom mogočne Frančiškanske cerkve, ene najpomembnejših cerkva v mestu. Zgrajena je bila konec 19. stoletja v neoromanskem slogu, prepoznavna pa je po svoji rdeči opeki in dveh visokih zvonikih. Njena bogato okrašena notranjost z marmornim oltarjem in vitraji jo uvršča med najlepše spomenike v Sloveniji. Dijakinji Sara I. in Lana K. sta nas popeljali skozi njeno zgodovino ter nam približali njen pomen za mesto.

Pot smo nadaljevali do gradu, zgrajenega v 15. stoletju kot obrambne utrdbe pred turškimi vpadi. Danes v njem domuje Pokrajinski muzej Maribor, v katerem smo spoznali številne zgodbe iz preteklosti. Posebej so nas navdušili viteška dvorana, baročno stopnišče in grajska kapela, ki pričajo o bogati kulturni dediščini mesta.

Sprehodili smo se proti Dravi in obiskali prenovljeni Lent, najstarejši del Maribora. Nekdaj pomembno pristanišče in trgovsko središče je danes živahno sprehajališče z ozkimi ulicami, starimi hišami in številnimi lokali. Tam smo se ustavili tudi pri svetovno znani najstarejši trti na svetu, ki je stara več kot 400 let in predstavlja simbol mariborske vinogradniške tradicije.

Po krajšem postanku za kosilo smo se odpravili v vinsko klet, kjer smo spoznali postopek pridelave vina ter pomen vinogradništva na Štajerskem. Vinska klet je pomemben del kulturne dediščine, saj povezuje tradicijo s sodobno vinsko ponudbo.

Ker je Maribor znan tudi po nogometu, smo obiskali stadion Ljudski vrt (Branik), kjer so nam pripravili ekskluziven voden ogled. Pokukali smo v zakulisje, ki je običajno zaprto za javnost, posedeli na sedežih nogometašev ob igrišču in si ogledali luksuzne VIP prostore. Za trenutek smo se počutili kot pravi zvezdniki.

Dan smo zaključili sproščeno in zabavno v bowling centru Strike. Ob podiranju kegljev se je prebudil naš tekmovalni duh, smeha pa ni manjkalo niti pri tistih metih, ki so končali v »kanalu«. Ta del izleta je poskrbel za prijetno vzdušje in popoln zaključek dneva.

Izlet v Maribor je bil poučen, zanimiv in poln dobre volje. Spoznali smo pomembne znamenitosti mesta, njegovo zgodovino ter kulturno dediščino, hkrati pa smo se družili in okrepili razredne vezi. Maribor smo doživeli na svoj način – sproščeno, radovedno in z veliko mero navdušenja. To je bil dan, ki nam bo ostal v najlepšem spominu, saj se zavedamo, kako dragoceni so trenutki, ko smo vsi skupaj.

Zapisal: Blaž Janžič, 2. f

Fotografije: Sara Iršič in Lana Kumer

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

Poklic se predstavi:

Zdravstveni tehnik

Zdravstveni tehnik

Smer se predstavi:

GRAFIČNI OPERATER – SPI

GRAFIČNI OPERATER – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...