Literarno obarvan dan

Literarno obarvan dan

V torek, 27. januarja 2026, smo se dijaki tretjih in četrtih letnikov odpravili na kulturno ekskurzijo v Celje. Tokratni obisk je bil še posebej pomemben, saj ni predstavljal le neposrednega stika z maturitetno snovjo, temveč nam je omogočil poglobljen vpogled v Cankarjevo delo in spodbudil razmislek o vlogi kulture in umetnosti v sodobnem času.

Po obisku gledališča smo se odpravili do mestne knjižnice, kjer so nam predstavili delovanje knjižnice ter katere spletne portale lahko uporabljamo pri šolskem delu ter nadaljnjem izobraževanju.

Naša prva postaja je bilo Slovensko ljudsko gledališče Celje, kjer smo si na malem odru ogledali bralno uprizoritev Cankarjevega romana Na klancu, enega osrednjih del letošnjega maturitetnega sklopa. Režiserka in avtorica priredbe Tatjana Doma je v 75-minutni izvedbi brez odmora uspela zgoščeno prikazati Franckino življenjsko pot ter razkriti brezčasnost Cankarjevih tem, kot so socialna neenakost, trpljenje posameznika in neizpolnjeno hrepenenje po boljšem življenju.

Igralska zasedba je z izrazito interpretacijo romana ustvarila močno vzdušje, ki je poglobilo razumevanje likov in njihovih notranjih stisk. Bralna interpretacija Žana Breliha Hatunića, Maše Grošelj, Lucije Harum, Lučke Počkaj in Branka Završana nam je omogočila, da smo skozi poslušanje besedila lažje začutili težo Franckine usode ter družbene razmere, v katerih se oblikuje njena življenjska pot, kar nam bo v veliko pomoč pri nadaljnjem delu z besedilom in pisanju maturitetnega eseja.

Bralna uprizoritev nam je tako ponudila več kot le neposreden stik z maturitetno snovjo. Omogočila nam je, da smo literarno delo doživeli skozi umetniško interpretacijo in hkrati razmislili o širšem pomenu kulture v našem življenju. Takšne izkušnje dokazujejo, da literatura ni le snov za ocenjevanje, temveč živa dediščina, ki nas nagovarja tudi danes in nas spodbuja k razumevanju sveta ter sebe.

Po predstavi smo prisluhnili predavanju o gledališkem bontonu in o tem, koliko truda, usklajevanja in strokovnega dela je potrebno za nastanek ene uprizoritve. Spoznali smo, kako vsak posameznik – od režiserja, dramaturgov in lektorjev do glasbenih in tehničnih sodelavcev – prispeva k pripravi in izvedbi predstave, kar nam je omogočilo celovitejše razumevanje dela v gledališču.

Ekskurzijo smo zaključili z obiskom Osrednje knjižnice Celje, kjer nam je Robert Ožura predstavil delovanje knjižnice, organizacijo in sodobno urejene prostore. Ob ogledu bogate knjižne zbirke smo spoznali, kako je knjižnica zasnovana, kako lahko njene storitve uporabljamo pri šolskem delu ter nadaljnjem izobraževanju ter s katerimi spletnimi portali si lahko pomagamo.

Ana Majer, 4. a

 

ngg_shortcode_0_placeholder

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Šentvid

Gimnazija Šentvid

Poklic se predstavi:

Geograf

Geograf

Smer se predstavi:

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PTI

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...