KULTURNI DAN NA PROMETNI ŠOLI MARIBOR – Poezija, ki živi med nami

KULTURNI DAN NA PROMETNI ŠOLI MARIBOR – Poezija, ki živi med nami

V petek, 6. februarja 2026, smo na Prometni šoli Maribor obeležili slovenski kulturni praznik 🇸🇮 z navdihujočo prireditvijo v šolski jedilnici.

Poezija, glasba in misel so se prepletle v poklon Francetu Prešernu in moči slovenske besede – nekoč, danes in jutri. Dijaki so z recitacijami in glasbenimi točkami dokazali, da je poezija brezčasna.

Poseben pečat so dogodku dali tudi avtorski prispevki zaposlenih, med njimi profesorice Patricije Majcen in direktorja Gregorja Raka, kar nas je spomnilo, da kultura ne živi le v knjigah, temveč tudi med nami.

Program sta povezovala Zofka Kveder in Karel Destovnik – Kajuh, saj je leto 2026 posvečeno njuni dediščini. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica Mira Jug Skledar.

Od uglasbene Prešernove poezije do sodobnih slovenskih pesmi – sporočilo je bilo jasno:
naj bo lepa beseda del našega vsakdana.

Kulturni dan je znova pokazal, da mladi znajo prisluhniti, čutiti in ustvarjati.

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Celje – Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja

Šolski center Celje – Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja

Poklic se predstavi:

Slaščičar

Slaščičar

Smer se predstavi:

KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK – PTI

KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...