Kosovelovo leto 2026 – razstava v šolski knjižnici

Kosovelovo leto 2026 – razstava v šolski knjižnici

Srednja Šola: I. gimnazija v Celju

Srečka Kosovela (1904 – 1926) uvrščamo med najpomembnejše slovenske pesnike, velja za predhodnika moderne slovenske poezije po drugi svetovni vojni. Rodil se je v Sežani, odraščal v Tomaju, v Ljubljani je obiskoval gimnazijo in študiral slavistiko, romanistiko in  filozofijo. Med velikonočnimi počitnicami 1926 je doma umrl za meningitisom. Pokopan je v Tomaju. Kosovelov ustvarjalni čas je bil kratek, a zelo intenziven. Objavljati je začel pri osemnajstih letih. Pisal je pesmi, črtice, eseje, vodil študentski literarno-dramski krožek, prirejal recitale in predavanja. Letošnje leto je jubilejno, praznujemo 100-letnico njegove smrti.

Bil je izjemen umetnik, zato smo razstavo risb s pasteli namenili spominu nanj in njegovemu ustvarjanju. Dela, postavljena na ogled v šolski knjižnici, so narisali dijaki 1. d-razreda. Ilustrirali so Kosovelovi pesmi, Pesem o malem narodu in Drevo v cvetju. Nastalo je tudi več zanimivih portretov velikega poeta, ki jih je navdihnil A. Černigoj. Razstavo sta idejno oblikovali in postavili profesorica Hana Grubelnik ter knjižničarka.

Vabljeni!

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Ekonomska šola Celje – Gimnazija in srednja šola

Ekonomska šola Celje – Gimnazija in srednja šola

Poklic se predstavi:

Pilot helikopterja

Pilot helikopterja

Smer se predstavi:

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GLASBENA SMER – GIM

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GLASBENA SMER – GIM

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...