Si bil/a kdaj zaljubljen/a? Če je odgovor da, potem veš, da ljubezen sproži močne in vseprežemajoče občutke v naših telesih.
Ljubezen je težko definirati, lahko pa jo opišemo kot intenziven občutek globoke naklonjenosti. Znanost pa vidi ljubezen kot koktajl kemikalij, ki jih sproščajo naši možgani.
To je zato, ker smo, ne glede na to, ali smo na vrhuncu ljubezni ali na dnu po razhodu, preplavljeni s hormoni in drugimi snovmi, ki lahko vplivajo na naše razpoloženje, dojemanje realnosti in celo naše zdravje. Ko se zaljubimo, naša telesa doživljajo kompleksno kemično situacijo, v katerih se vključijo nevrotransmiterji, hormoni in drugi biokemični elemeni. Zaljubljenost je velik čustveni preobrat v kateri koli starosti, a ko smo mlajši, se nam ta čustva zdijo še bolj intenzivna.
Oh, ti hormoni!
Mnoge študije so pokazale, da več kot 12 področij možganov sodeluje pri ustvarjanju teh velikih ljubezenskih občutkov s sproščanjem snovi, kot so feniletilamin, dopamin, oksitocin, adrenalin in vazopresin. Veliko teh snovi je prisotnih tudi med vzburjenjem. Ko smo zaljubljeni, lahko vpliv teh snovi opazimo, ko nam zardijo lica, srce nam hitreje bije ali pa čutimo “metuljčke” v trebuhu. Vključijo se še drugi hormoni – zaradi norepinefrina smo še posebej pozorni in budni, seratonin pa nam skorajda onemogoča, da bi razmišljali o čem drugem, kot o svoji simpatiji. Pravijo celo, da naši nevroni v možganih postanejo veliko bolj aktivni, kadar govorimo o svojih ljubljenih. Nekateri procesi, ki se odvijajo takrat, ko smo zaljubljeni, so celo podobni stanju odvisnosti.
Ko je naše telo v fazi najstništva, nam dodatno zmedo povzročata še spolna hormona, testosteron in estrogen, ki sta močno povezana z intenzivnimi občutki spolne privlačnosti in zaljubljenosti. Med puberteto se namreč količina teh spolnih hormonov močno poveča, kar vpliva na naše razpoloženje.
Dokazano je tudi, da se nam, ko smo zaljubljeni, izboljša občutek za voh, naš um se bolj izostri, naš občutek za dotik postane bolj občutljiv, postanemo pa tudi bolj pozitivni in motivirani.
Sindrom “zlomljenega srca”
Gre torej za zelo kompleksne kemične reakcije, ki se pojavijo tudi, če se soočamo z ljubezenskimi razočaranji. Naše telo gre takrat skozi pravo zmešnjavo. Takrat se počutimo zapuščene in na tleh, imamo težave s spanjem, naša samozavest se zniža. Vse te občutke spremljajo tudi kemične in hormonske reakcije – kortizol, stresni hormon, poskoči, adrenalin in norepinefrin povzročita tesnobo, naši prebavni sistemi so moteni. Rezultat tega kemičnega neravnovesja je, da se počutimo, kot da imamo zlomljeno srce. Obstaja celo posebno stanje, imenovano takotsubo kardiomiopatija ali “sindrom zlomljenega srca”, ki se lahko razvije po intenzivni, pogosto nenadni čustveni izkušnji.
Zaljubljenost je tako v resnici razburljiva mešanica različnih biokemičnih sprememb, ki vplivajo na naša čustva.
Ko se zaljubimo, tako nismo samo zaljubljeni v neko osebo, ampak tudi v te kemične reakcije, ki se odvijajo v naših telesih. To stanje ne le spodbuja občutke sreče, temveč tudi krepi čustveno povezanost med partnerjema ali pa povzroča žalost, če ljubljeno osebo izgubimo.
