Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto vabi UNESCO. V Sloveniji UNESCO-v svetovni dan filozofije obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom od leta 2005. Letošnji dan filozofije smo obeleževali v četrtek, 21. novembra. V okviru obeležitve dneva filozofije so dijaki 4. letnika gimnazije pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v šolski knjižnici organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?
Uvodni prispevek dijakinje 4. letnika gimnazije Klare Knavs o Platonu in predmetu njegove filozofske refleksije je uokviril temo okrogle mize. Klarin sošolec Jure Ajdovec je pojasnil Platonov koncept idealne države, ki je ključnega pomena za razumevanje primerjave Platonovega pogleda na državno skupnost in njeno ureditev s čebeljo družino in njeno strukturno ureditvijo. Alina Lorenzetti in Sara Mulc, iz 4. A razreda, in Katja Zabukovec, iz 4. B razreda, so odstrle nekaj vsebin iz biologije čebel, ki so bile nujno potrebne za nadaljnjo razpravo. Pojasnile so, da je čebelja družina kompleksna in visoko organizirana združba, v kateri ima vsak član določeno vlogo, ki prispeva k delovanju družine kot celote. Kaj imata skupnega Platonova idealna država in čebelja družina je izpostavila Ana Žnidarič. V čem pa se razlikujeta je vedel povedati profesor filozofije Gorazd Brne, ki je tudi povzel dotlej predstavljena premišljanja o Platonovih pogledih na državno skupnost in primerjavi Platonove idealne državne oblike s strukturo čebelje družine.
Razprava je bila sklenjena z dognanjem, da je povezovati državo in čebele na videz čudno, vendar če razumemo Platonove ideje – in ideja učinkovite in pravične države je ena izmed njih – kot izvorne, nespremenljive forme in lastnosti vseh naravnih, ne samo človeških, še več, poleg organskih celo neorganskih bivajočih stvari in tudi splošne sile, ki se razkrivajo skladno z naravnimi zakoni, postane primerjava med različnimi oblikami skupinskega bivanja smiselna. Misli so se razvile v smeri vprašanja, ali obstaja idealna ureditev skupnosti, po kateri se zgledujejo in kateri se bolj ali manj približajo različne pojavne oblike združb bivajočih stvari.
Moderator dogodka Gorazd Brne je ob zaključku strnil misli in poudaril, da v skladu s Platonovo opredelitvijo vednosti čebele kakršnekoli vednosti nimajo. V svojem dialogu z naslovom Teajtet Platon namreč vednost opredeli kot resnično prepričanje, za katerega imamo dober razlog (gr. lógos). Še več, Platon zahteva, da mora biti razlog upravičitve resničnega prepričanja spoznavajočemu dostopen, imeti mora notranji vpogled v postopek upravičitve, kar pomeni, da se mora razloga upravičitve zavedati, in mora biti prepričan, da je dober. Poleg tega mora biti spoznavajoči tudi sposoben navesti razloge za svoje prepričanje. Tega seveda čebelam ne kaže pripisati. S to ugotovitvijo je sicer postalo naslovno vprašanje okrogle mize absurdno, namen početja ob dnevu filozofije, ki je bil v spodbudi premišljanja o pravični ureditvi človeške skupnosti in v osvetliti vprašanja o tem, kaj je filozofija, pa dosežen.
